SAMOSTAN SINAIA

Obešena v sredini gorovja Karpatov, Sinaja se imenuje tudi BISER KARPATOV in se nahaja v dolini Prahove, 800 metrov pod vznožjem gore Bucegi, med Brašovim in Bukarešto. Iz postaje Bukarešte Gara du Nord je en vlak vsako uro in vozi nekako  do dveh ur in prevozi teh 122 km

*

Poreklo imena in utemeljitev

Sinaiji je dal svoje temelje   1690 leta vojaški šef Mihail Cantacuzino (Mihael Kantakuzene, naslednik cesarjv iz Konstantinopla)," grški princ ob svojem času". V službi Sultana mu je uspelo dobiti z njegovimi osebnimi intrigami naslov glavnega inšpektorja kmetij in solin v Anhialosu na Črnem morju. Imenovan po Turkih Satanov sin" Mihael Kantakuzene je držal trdo v svoji roki grški partriarhat iz Carigrada.  To je bila ena izmed najbolj spoštovanih osebnosti med kristijani pri Sultanu. Ekumenske patriarhe je zamenjaval kar po svoji volji in njegove iniciative kar se tiče grške pravoslavne cerkve v Konstantinoplu je imel nalogo da zbliža dvoje cerkva - luteransko in pravoslavno, katere obadve so imele proti rimskemu papežu eno sveto jezo ter mržnjo proti rimo-katolištvu.

Enkrat ko je potoval med Dunajem in Veličastnimi vrati (Istabul) (ime vrat v čast velikega vizirata iz Konstantinopla, sedež sultanove vlade za časa otomanov - to je današnje Turčije s svojo prestolnico Istabulom) se mu je uspelo rešiti pred zasedo in njegovim umorom ki so ga organizirali turški rokovnjači na tej poznani trgovski poti. Mihael se je zaobljubil  da bo na istem mestu, kjer je padel v zasedo zgradil en samostan na čast Devici Mariji. Šel je na romanje na sveto goro Sinaj k sveti Katarini v Egiptu. Zelo presenečen nad temi svetimi bibličnimi kraji se je odločil da bo dal kraju kjer je dal zidati samostan in ime zaselka ki je zraslo ob samostanu   ime "SINAIA"

*

Samostan v Sinaji

Potrebno je bilo pet let da se je samostan izgradil. Končan 1695 je namenjen kot samostan in tudi kot obrambna obzidana strateška postojanka  v dolini Prahove na poti ki je povezovala Bukarešto z Brašovom. Dvanajst menihov, enako število kakor apostolov se je naselilo in njihovo število se je z časom tudi povečevalo.

Samostan ima izgled kot ena trdnjava, z visokimi in širokimi zidovi. Kakor vsi samostani, ki se smatrajo za važne postojanke , je sestavljen iz dveh dvorišč, okrog katerih so postavljene samostanske celice za menihe in ostali prostori za potrebe samostana. V sredini obeh dvorišč se nahaja mala  cerkvica v bizantinskem slogu

 

Začetni temelji (temelji Kantakuzena) male cerkvice ki je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju in obzidje ki ji je čuvalo) so zelo mogočni, ravno tako pa harmonicni polozaji stavb na stirih krajih obzidja ki so v enakih razdaljah do cerkvice. V notranjosti je slikarije delal Pârvu Mutu,(XVII stol)to je eden velikih cerkvenih slikarjev za časa Brancoveanu, in zelo priljubljen drušini Cantacuzene. Njegove slike so vredne občudovanja, saj so polne barvitosti in realnosti celotne kompozicije.   V svojem umetniškem delu pokaže veliko zvestobo ustanovitelju samostana: krščansko dobrodelnost. Skoraj vse ikonografske  scene oseb so naslikane s stegnjeno roko. V enem dokumentu iz tega časa Mihael Kantakuzene  je ukazal : "Ljubi in pomagaj svojega bliznjega, pozanimaj se kdo je bolan ali obubožan, in sprejmi pod tvojo straho tistega, ki je preganjan".

Ena druga cerkev se je gradila med leti 1842 do 1846 v dosti skromnejših dimenzijah, katere gradnjo pa je financiral sam samostan. Nahaja se na drugem dvorišču obzidja  zgrajena je iz opeke in kamenja. Cerkev je posvečena Sveti Trojici. Večkrat je bila poškodovana  in Svet civilnih Hospicev , ki vodi samostan in njegovo premoženje, je začel z popravili in popolno obnovo  na  te cerkve, kakršen aspekt oziroma izgled pa še vidimo danes. Dela so trajala med 1897 do 1903.Arhitekt George Mandrea, ki ga je izbral Svet civilnih Hospicev, je začetnik projekta, samo je bil Gh. Pompilian je vodil ta dela da so se lahko sintetizirali razlicni slogi in  z gradnjo zidov ter močnih podpornikov, z kakršnimi se karakterizirajo samostani v Moldaviji, na katerih se vidi stil Brancovan, tipična podoba samostanov na Vlaškem. Ta baročni vpliv se karakterizira z obdelanimi rezbarjenimi stebri iz kamna okrašeni z motivi cvetov in druge flore kot so listi bršljana in hrasta ter cvetovi lilij. Istočasno pa doda na klasično pravoslavno strukturo narteks (pronaos) ladjo (nef) in oltar.

En obroč zelenila obkroža stavbo v treh vrstah brez presledka, kar predstavlja simbol povezanosti Svete Trojice  v enem samem Bogu, kakor troje romunskih kraljestev v eni enoti.

V pronaosu, so slike risane in barvane na zlatu in mozaiku - tipično za neo-bizantinski slog. Te oljne slike je izdelal danski umetnik Aage Sofus Exner, en zvesti učenec  Jeana Lecomte du Nouy, ta pa je francoski orientalistični slikar , katerega potovanja so vodila v Grčijo, Egipt, Turčijo - in ta Exner je izdelal religiozne slike za romunske cerkve seveda pa je vzel primere iz lokalnega okolja

Pet oseb je upodobljenih na votivni slikariji: Iosif Gheorghian, Primat rumunske pravoslavne cerkve in kot prior samostana, kateri je blagoslovil nove in popravljene stavbe 1903 leta, kralj  Karol I (1866-1914) oblečen kot oficir, opirajoč se z desno roko na en kamniti steber,kateri simbolizira romunske pokrajine ki so takrat manjkale v kraljevskem sestavu to so Bukovina, Besarabija in Sedmograška. Kraljica Elizabeta poznana v književnem svetu kot Carmen Silva daje roko princezi Mariji edinemu otroku Mihaela Kantuzena, ustanovitelja stare cerkve in samostana.

Vsa lesena oprema je iz visoko-gorskega javorja in hrasta, katero izdelavo je vodil Constantin Babič kateremu so pomagali učenci Šole umentostnih poklicev iz Bukarešte. Sedeži menihov so pozlačeni.Kraljevi prestol sedež v cerkvi  pa ima kraljevi grb in napis Sine Nihil Deo (Nic brez Boga). Na kraljičinem prestolu pa opazimo v reliefu inicialke ED (Dama Elizabeta) Dvoje ikon svetega Sergeja in svetega Nikolaja so bile podarjene s strani carja Nicolaja II Romanova leta 1903 ob priliki krsta princa Nikolaja sina kralja Ferdinanda I pl Romunskega   (1914-1927)

Zvonik je bil dodan leta 1892 na južnem delu obzidja. Zvon pa je iz stolpa Kolteja iz Bukarešte in tehta 1700 kg

 

Leta 1895 ob praznovanju 200 obletnice izgradnje Stare cerkve   je samostan odprl en muzej. To je prvi muzej razstave religioznih objektov v Romuniji

Muzej, ki je postavljen v prostore ene bivše kraljeve rezidence, čuva neprecenljivo zbirko rokopisov, uumetnostnih predmetov : ikon, redkih knjig, med katerimi tudi prvo sveto pismo prevedeno in tiskano na romunskem jeziku v Bukarešti, zahvaljujoč princu Srban Kantakuzenu leta 1688 in celo eno razstavo keramične posode in porcelana iz XVI stoletja

Od leta  2005 je v samostanu 13 pravoslavnih menihov