BUKAREŠTA

Blason de Bucarest   bukaresta parlement panorama.jpg (166430 octets)  Drapeau de Bucarest

Demografija
Prebivalstvo                               1 978 000 hab. (2011)
Gostota naseljenosti                               8 675 hab./km2
Površina                               22 800 ha = 228 km2

Bukarešta (po romunsko Bucurešti /bu.ku'rešt?/ , ali Municipiul Bucuresti v dolgi formuli) je prestolnica Romunije.

Mesto se omenja prvič v letu 1459 kot utrjen večji trg, ki se nahaja na trgovski poti med Târgovištem, tedanjo prestolnico Vlaške , Brašovim v Sedmograški ali Transilvaniji in pristaniščem San-Giorgio katerega so ustanovili genovski trgovci na reki Donavi.Ta trg se je kar hitro razvijal in v XVII stoletju postane prestolnica Vlaške in pozneje 1859 Romunije.

Leta 2003, je prebivalstvo doseglo 2 382 000 stanovalcev z mestno okolico je pa že leta 2011 padlo že za skoraj 350 000 in šteje zdaj kakih 1 978 000 prebivalcev in tako je mesto z največ prebivalcev v celi Romuniji

Po legendi, ime mesta prihaja iz  Bukur (en), po enemu pastirju, ki je prvi imel svojo čredo na tem mestu. Kakor v romunščini bucur pomeni tudi veselje številni romunski pisatelji imenujejo mesto Bukaresto - mesto veselja. Zgodovina mesta je daljša kot pa je njen status kot romunska prestolnica, ki je postala šele v 19 stoletju, kot že omenjeno ime prihaja od pastirja ki je imel za pašo tu eno pašno etapo  postanek med Karpati in Črnim morjem

Kakorkoli  je to že bilo, zgodovinsko je bilo mesto z začetki postavljeno v XIV stoletje po Mircea Starejši (Mircea cel Batrân), in po njegovi zmagi nad Turki, se imenuje kakor ena  "trdnjava Bukarešte" (torej je možno da je bil Bucur prvi vojaški guverner). Prestolnica Vlaške je bila prej v Karpatih v Curtea de Arges, in pozneje v   Târgovištu V letu 1459 ko je Vlad III Tepeš (Nabijač) princ Vlaške dospel in se ustavil v Bukarešti in to v času ko je stari vojvodski dvor v mestu imenovan Curtea Veche bil postavil za svoj dvor , se je začelo mesto graditi. Kasneje za vladavine Radu-a II l'Élégantnega (Radu cel Frumos) Bukarešta postane sekundarna redna dvorna rezidenca . Bukarešta ni nikoli imela obzidja , in v primeru vojn se je prebivalstvo zateklo z živino in s svojim bornim imetjem v okolico, zelo dobro zaraščen gozd Vlasia, ali pa v močvirje Kalugareni, prava past za napadalce.

Rojstvo, nove prestolnice

Turški požig leta 1595, v času vojn Mihaela Korajžnega, je Bukarešta ponovno obnovljena in nadaljuje z napredkom, gradnjami in blagostanjem. Njen center se nahaja okrog "Ulica Mare" katera se od 1589 preimenuje v Lipscani po imenovanju trgovcev, ki so prinašali v mesto, tkanine, in ostale izdelke iz Leipzig-a (v slovanskih jezikih Lipska " mesto lip". V XVII stoletju Bukarešta postane največje   trgovsko središče v celi Vlaški i od 1698 vladajoči princ Constantin Brâncoveanu jo izbere kot prestolnico vlaških princev

V času revolucij

V XIX stoletju, ko je bila Romunija središče vojaških bojev dveh sosednjih cesarstev so se Romuni vzdignili 1821 in 1848. Bukarešta je često prizorišče turških ropanj in zasedb, Avstrijcev ali pa Rusov. Dolgo časa je zasedena po teh dveh    od 1828-1833 in od 1853-1854, potem pa je bila zasedena s strani avstrijske garnizije 1854-1857. Med drugim 23 marca 1847 je bilo v ognju 2000 stavb, in tako je bila uničena ena tretjina mestne površine. Ta nesreča je povzročila da je izginilo v ognju precej starega bogatstva.

Prestolnica Unije treh provinc Bukaresta 1837

 

V letu 1861 ko sta se združili Vlaska in Moldavija, postane Bukarešta  nova prestolnica kneževine Romunije . Zahvaljujoč novemu statusu mesta Bukarešte, število prebivalcev se poveča v drugi polovici 19 stoletja in novi mestni in  buržoazni napredek se začenja v prestolnici. Arhitekturno bogastvo nove romunske prestolnice se je pokazalo ko je mesto dobilo  nadimek  Vzhodni Pariz  z avenijo zmage  (Calea Victoriei) to je primerjalno z Champs-Élysées. Žal socialnerazlike med bogatimi in revnimi, kot jih je najlepse opisal Ferdinand Lassalle je mesto z tem postalo gnezdo socialnih in nacionalnih napetosti (nacionalne manjšine, ki se nahajajo v mestnem prebivalstvu so dosti bolj omikanein izobražene, kakor kmetsko prebivalstvo, ki se počasi naseljuje v mestu).

Med 6 decembrom 1916 in novembrom 1918 Bukaresto okupirajo Nemci in prestolnica je premescena v Iaši.i

  Cener Bukarešse, Strada Selari

Po prvi svetovni vojni Bukarešta postane prestolnica združenega kraljestva Romunije, v katero je vključena Transilvanija in Bukovina, ki sta bili preje avstro-ogrski in vzhodna Moldavija (katero si je prisvojilo rusko cesarstvo leta 1912. Med dvema vojnama  je mesto imelo naziv Mali Pariz, kajti tako velika je bila francoska prisotnost v Bukarešti. (Romunija s Čehoslovaško in Jugoslavijo formira takoimenovano "Malo Entento", povezano z Francijo. Nekoliko spomenikov so skonstruirali francoski arhitekti (Athenee, Hranilnica) ali mesto je bilo tudi prizorišče različnih arhitekturalnih slogov kot "Art nouveau"-nova umetnost - Bauhaus ali pa popolnoma nov lokalni slog, ki je imenovan Néo-brancovan in Néo-benečanski, ki je ostal kljub velikim razdejanjem še vedno prisoten z interesantnimi primerki.

Kakor je bila celotna Romunija je tudi Bukarešta pod diktaturo od 1938 do 1989 karlistov, fašistov in komunistov.Med drugo svetovno vojno Bukarešta je pod anglo-ameriskim bombardiranjem (za časa  réžima Antonescua, zaveznika  Tretjega Rajha) in kasneje nemškega bombardiranja (potem ko je Romunija prešla na stran zaveznikov)

Komunistično obdobje

Na oblasti od 6 marca 1945 do 22.decembra 1989, komunisti razvijajo nek svoj urbanistični slog, ki je popolnoma odklopljen od realnosti in potreb naroda, se sprevaja v praksi z rušenjem kulturnih in zgodovinskih objektov (predvsem spomenikov in cerkva, katere so spominjale na preživelo preteklost) z izgradnjo kolektivnih in anonimnih socialističnih "zajčnikov" (grajeni z prefabriciranimi elementi, kjer ogrevanje in voda ne dosegata najvišjih nadstropij) z uničenjem mestnega prometa, ki je bil pod vplivom kapric in humorja lokalnih aparatčikov in urbanistov, ki so bili s temi zadnjimi na navezi. Mestnemu prometu se zmanjšajo postaje, kar povzroča ljudem več izgube časa z pešačenjem, pojačanjem dotoka ljudi na zeležniške postaje , namreč osebni avtomobili niso bili zamenjani , zaradi cene in nikakršne lokalne  proizvodnje da bi zadovoljilo potrebe po povprasevanju in nakupu ni bilo.

Ta "hudičev" napredek se poslabša še bolj po letu 1977, po katastrofalnem potresu magnitude 7.4 po Richterjevi lestvici kateri je povzročil 1500 mrtvih in tako dal "dodatni zagon" komunističnemu programu za  čiščenje ostankov buržoazno-aristokratske preteklosti ( po oficialnem omni-prisotnem rdečem izražanju). Pod predsedovanjem Nicolae Ceaučescuja  (1965-1989) največji del zgodovinskega dela mesta se porušs in zamenja z neo-sovjetskimi stavbami (bloki) katerega najeklatantješi primerek je "Državljanski center", ki vključuje  Palačo Republike , en celoten zgodovinski del mesta je uničen, da se je lahko zgradila na tem mestu megalomanska stavba romunskega diktatorja. Hitri uboj diktatorja in njegove soproge leta 1989, po neke vrste parodije procesa, se je rešlo pred propadom kar nekaj starih zgodovinskih delov Bukarešte, ki stojijo še danes. 

Bukaresta je prica décembrske revolucije 1989 ki se je zacela v Temisvari in zatem 1990 z manifestacijami studentov (Golaniade) in njihova sramotna represija (Minériades - dovoz rudarjev) manipulirana z post-komunistično oblastjo

Podnebje

Podnebje na Vlaškem je kontinentalno, z velikimi temperaturnimi spremembami med mrzlimi zimami in vlažnimi poletji Padavine so v glavnem v letnem času  Nekdaj mesto-vrt, Bukarešta je malo spremenila svoje kontraste, kajti  drevesa, ki so zadrževala veter pozimi in držala senco ter hlad v poletju  so bila zadnje čase zamenjana z steklom in betonom.  Bukarešsat   kjer se je število dreves drastično zmanjašalo  in povečalo s številom avtomobilov, kateri zasedejo celo pločnike  je popolnoma spremenilo podnebno klimo v romunski prestolnici in sedaj ni nobenega čuda da se letne temperature 40°C preko dneva ne spustijo nižje od 35° ponoči.

Državne univerze

Univerza v Bukaresti : ustanovljena 1864  Piaca Universitatii

Gospodarstvo

Bukarešta je ekonomski in industrijski center Romunije, ker predstavlja 22,7 % (2010) BDP dežele in približno eno četrtino industrijske proizvodnje, kljub temu da tu živi samo 9% celotnega prebivalstva države. Skoraj ena tretjina davkov v državi je plačana s strani prebivalcev in podjetij v Bukarešti.2009 za primerjavo naj navedemo da je BDP prebivalcev Bukarešte znašal 29.100 € kar pomeni 124% srednjega BDP celotne EU in dvakrat vecji od romunskega povprecja Po letu 1990 je bil zelo mocan gospodarski vzpon in izgradilo se je stevilne trgovske centre, rezidencna naselja in naselja pisarn v veliko dodano vrednostjo. Septembra 2005 je imela Bukaresta samo 2.6% brezposelnosti, medtem ko pa je bila brezposelnost na nivoju drzave kar 5.7%

Muzeji

Musée national d'art de Roumanie  Le musée national Cotroceni (Palais Cotroceni)  Le musée national d'histoire de Roumanie (trenutno v prenovi) Le muséum national d'histoire naturelle (dedano prenovljen)  Vojaski muzej Muzej romunskega kmeta, Muzej Stork  Muzej Theodor Aman  Muzej romunskih vasi Muzej Zambaccian (annexe du musée national d'art de Roumanie)

Biblioteke

 

  • Biblioteca Alecu Russo  Biblioteca Alexandru Odobescu   Biblioteca Anton Pann   Biblioteca Cezar Bolliac  Biblioteca Cezar Petrescu  Biblioteca Costache Negruzzi  Biblioteca Dimitrie Bolintineanu   Biblioteca Dimitrie Cantemir   Biblioteca Elena Farago   Biblioteca George Bacovia   Biblioteca George Calinescu  Biblioteca George Cosbuc   Biblioteca Metropolitana   Biblioteca George Topârceanu   Biblioteca Gheorghe Lazar  Biblioteca Gheorghe Sincai   Biblioteca Ienachita Vacares Biblioteca Na?ionala a României   Biblioteca Academiei Române   Biblioteca Centrala Universitara
  •  

    Opere, gledalisca in dvorane za spektakle

    Opéra national de Bucarest   Théâtre national de Bucarest   Teatrul Odeon : t  Théâtre national de Bucarest. Teatrul Bulandra : Teatrul Excelsior Teatrul Ion Creanga : Teatrul Tandarica, Centre National de Danse  Studio de Concert Radio  Studio du Théâtre Casandra   Théâtre de Comédie   Théâtre Arca, Teatrul C.I. Nottara Théâtre d'opérettes Ion Dacian : Teatrul de revista Constantin Tanase : Teatrul Foarte Mic   Teatrul Luni   Teatrul Masca  Teatrul MicTeatrul Mundi

    Galerija slik

    Muzej zgodovine Romunije Palaca Petrovani -predsedniska Mestna hisa - Rotovz Mestna hisa - Rotovz Dom vojnih oficirjev
    Banka Romunije Palaca CEC - Hranilnica Romunski patriarhat Sedez konzerv stranke Hranilnica

    Drzavna knjiznica.

    Romunska akademija

    Spomenik neodvisnosti

    Slavolok zmage

    Moderna arhitektura

    Bulvar Enotnosti

    Parc Herastrau

    Univerza za medicino

    Staro mesto -Strada Franceza

    Avenija Viktorije - Zmage

    Stolpnica BRD

    Postja Pipera - metro

    Trgovska zbornica

    Reka Dambovita

    Muzej drz umetnosti

    Centralna biblioteka

    Centralna biblioteka

    Univerza

    Univerzitetna knjiznica

    Gledalisce Odeon

    Athénee - Konc.dvorana

    Strada Franceza