Brašov 

-Brasov_mestni_svet.jpg (11868 octets)                          Vue de Bra?ov

                Mestni svet ponoci                                               Katarinina vrata                                                      Pogled na mesto

Brašov (po latinsko Corona - krona, po madzarsko Brassó, po nemsko Kronstadt) je eno izmed romunskih mest z naslovom municipe (lokalna administrativna prestolnica), in tudi sedež  judeta za Brašov.

Razprostira se okrog griča  Tâmpa, v deželi  Bârsa, na prelomu poznanega pogorja Karpatov, v področju saksonskega vpliva nemško govoreče Sedmograške to je  Transilvanije  v zgodovinskem pogledu.

Trdnjava je bila grajena za časa kraljevanja Štefana I Ogrskega v začetku XI stoletja in je podeljena v fevd nemškemu Teutonskemu  vojaškemu redu s strani Štefanovega naslednika Andreja II leta 1211 kot obvezo da njegove utrdbe zadržijo napade in vdore  mongolov oziroma tatarov. Namreč v tem času je bil teritorij Ukrajine zmanjšan za polovico ravno zaradi teh tatarskih invazij. Mnogi Rusi so tedaj bežali iz Ukrajine proti Moskvi  in severneje od nje. Po koncu teh invazij se je teutonski red zelo pojačal in nemško prebivalstvo se je naseljevalo na teh področjih ter postalo večinsko – Romuni in Ogri pa so prešli v manjšino in to je trajalo vse do XX. stoletja.  

Leta 2005 je mesto štelo 328702 prebivalca in več kot 600.000 za judet de Brašov Mesto je zelo pomemben turistični center  in največje zimsko smučarsko središče v Vzhodni Evropi. S tem je postalo mesto Brašov važen ekonomski fator in center.

Etimologija imena

Blason de Bra?ovRomunsko ime Brašov (po madžarsko Brassó  Brašov ) je zapisano v latinskih dokumentih  v začetku drugega tisočletja  pod imeni Barasu in Brasu za regijo. Kjub vsem ti latinski dokumenti imenujejo mesto pod imenom Corona. Včasih se opazi celo superpozicija dveh imen Corona/Kronstadt in Brašov.

Vredno je vedeti tudi drugo primerjavo imena z eno reko ali hribom Tempe. Kar se tiče primerjave z reko – vode en pisan  dokument iz 1360 omenja « fluvium Brassou ».  Interpretacija de F. Philippi iz 1874 tolmači ime iz starega naselja Brasovia  ki je bilo na hribu Tempe, razdejano po Matiju Korvinu. G. Kisch leta 1929 spet piše da je verjetno poreklo Krun  ki je pomenilo « mala smrekica » in se reče v romunscini bradišor, odkoder Bra(d)seu. Vredno je vedeti tudi drugo primerjavo imena z eno reko ali hribom Tempe

Zgodovina

Pred 13 stoletjem našega štetja, noben dokument ne omenja imena Brašov. Obstaja pa ena stalnica v teč geografskem področju   Scheia ali Bartolomeja Trenutno mesto pod imenom Brašov je nastalo z združitvijo več vasi kot so Bartolomeu, Brašovul Vechi, la Corona, Šchei, Blumenau, Noua, Dârstea et Stupini.

Na prošnjo Andreja II Ogrskega je Hermann von Salza vodil svoje čete proti napadalskim Kumanom (po rusko se to imenujejo Polovci).  Čete  teutonskih vojščakov  so se tako naselile na jugo vzhodu Transilvanije in poskušale ustanoviti na teh teritorijih svojo državo. V XIIIe in XIVe stoletju, so Brašov  napadli Tatari in Turki. Veliki obrambni stolpi so bili zgrajeni za obrambo, in so tako služili obrambi mesta do XVIIe stoletja.

V XVIe stoletju, mesto postane prestolnica Saxoncev v Transilvaniji, zadobi velik gospodarski vzpon, kajti njeno gografsko središče ima poleg tega davčne privilegije. Iz zgodovinskega pogleda ni Brašov nič manj pomemben kot je  Sibiu, mesto, ki je bilo vojaško in politično središče  Saxoncev v Transilvaniji. V tem času je mesto štelo 45 korporacij (hanse) in napredek je bil toliko močan, da se je lahko zgradilo več pomembnih spomenikov, kateri so vidni še dandanes.  To je tudi stoletje Johannesa Honterusa, enega nemškega humanista, ki je živel v mestu Brašov . Prve romunske knjige pa se bodo natiskale v temu mestu v tiskarni Coresi. Toda na žalost 1688, en požar uniči mesto in prebivalstvo zadane épidemija kuge, ki je uničila precej ljudi. 

Brasov Hermann_von_Salza.jpg (38400 octets)Veliki mester tevtonskega reda v času formiranja mesta, Hermann von Salza

V XIXe stoletju , so se obzidja odstranjevala, kar je omogočalo začetek gospodarskih dejavnosti kot prihod novih tovarn in manufaktur. Začne se izdajati časopis Gazeta  Transilvanjie, časopis ki se je zavzemal za neodvisnost Romunije. ( V sklopu Avsto-Ogrske, nekdanjia vojvodina Transilvanija  je ukinjena in leta 1867  direktno priklopljena Ogrski to je Budimpešti).

Po Prvi svetovni vojni, Transylvanija glasuje za priključitev Romuniji, Brašov postane tako drugi romunski gospodarski center  takoj za  Bukarešto, toda na žalost bo pod vplivom polovice stoletja , kakor tudi celotna dežela Romunija pod diktaturami : karlistov, fašistov in komunistov od februarja 1938 do decembra1989. Mesto je delno porušeno zaradi bombardiranj v drugi svetovni vojni. Leta 1945, Bra?ov zavzamejo čete Rdeče armade  in ker so bili  Saksoni iz mesta kakor tudi iz sirše okolice osumljeni kolaboracije in podpiranja Wehrmachta, so bili deportirani in preseljeni v  Sovjetsko zvezo.  Eno malo število se jih je vrnilo nazaj po déstalinizaciji (1956).

Med 8 septembrem in 24 decembrom 1960 se je mesto preimenovalo v Ora?ul Stalin (Stalinovo) v čast Jožefu Stalinu. V tem času na gori Tampa  so bila posekana drevesa in na njenem mestu posajena drugih barvnih listov in posajena tako da se je nq pobočju čitalo : « S T A L I N » zadnji ostanki barv so izginili šele zadnja leta.

Regija Brašov je poznala največji odpor do komunizma v celotni Romuniji. Oborožen upor proti režimu je bil v gorah pod močno zaslombo kmečkega prebivalstva. Večina borcev je bila uničena šele leta 1962, en del odporniškega gibanja pa ga se se ni moglo najti niti z zlomom komunizma leta 1989. Moramo omeniti tudi zelo močan odpor kmetov proti kolektivizaciji kmetijskih zemljišč.

15 novembra 1987, je bil uničen  en spontan odpor kakor tudi upor lokalnega prebivalstva– bilo je tudi nekaj mrtvih zasežene osebe pa so bile zatem hudo zasliševane s strani Securitate. Uporniki so tudi zasedli mestno hišo in si razdelili vso prehrano, ki so jo imeli tu člani nomenklature v reko pa so zmetali vse arhive lokalne Securitate . Ta spontani upor ni mogel vreči državnega režima, kajti lokalne komunistične oblasti so se spet hitro postavile na noge.

Dve leti pozneje, ob priliki  romunske revolucije1989,  je to bilo drugo mesto po Temišvari ki se je vzdignilo na noge in to še preden se je Bukarešta. Kljub ukazu, da je treba streljati na ljudstvo , večina strelov je bila poslana v zrak, da se je čuval narod in izbegle so se žrtve. Velika večina žrtev pa je bila v okoliških hribih in se je takrat naštelo 66 žrtev v večini zaradi izgubljenih krogel.

A zaradi teh dveh uporov je mesto dobilo naziv «mesto mučenec», kar se tudi simbolizira s spomenikom na vhodu v mesto

. Mesto ima manjšo jezikovno skupino Nemcev ki imajo celo svojo nemško gimunazijo

 Povorka mladeničev pred črno cerkvijo 2006.

Črna cerkev Biserica Neagră – gotski slog cerkve 

Stavba prefekture in Jude?ean Bra?ov

V letih 1380 na ostankih stare kapele, ki so so jo porušili Mongoli1241 je v gostskem stilu in je možno da sprejme v svojo notranjost do 5000 ljudi. Ima težak zvon kakih 6 ton ki je največji v celi Romuniji in ta cerkev ima največje orglje na svetu Vsak teden je cerkvi orgelski koncert.

Število prebivalcev

Komuna v Brašovu šteje po štetju iz  2002,  284 596 prebivalcev katerih etnična sestava pa je sledeča: Romuni : 258 042 (90,66 %) ;Madžari (Sicules inclus) : 23 204 (8,54 %) ; Nemci (Saxoni iz Transilvanije) : 1 717 (0,60 %) ; Cigani : 762 (0,26 %) - Judje : 138 ;Rusi, Grki in Italijani : 871 (0,31 %).

Najbolj važne točke ogleda

Druge stavbe in trgi

Transport

V Brašovu je 46 mestih linij avtobusov in trolejbusov.

Cena voznega listka je kakšnih 50 ct/€ (1 leu in 50 ban), a l'exception de la ligne 20 a environ un euro (3,50 lei Tudi transport z žicnicami je tudi dobro organiziran . Obstoja ena telekabinq ki se vzpenja na goro Tempe in potem še dve ki se popneta na  Poiana Bra?ov  proti dvema najvišjima vrhovoma v gorskem masivu Postăvaru : Kanzel in Capra Neagră. Na Poiana Bra?ov je tudi ena telegondola in 6 vlečnic.