Cesarska mesta v Maroku -

                                  Vodič po Meknesu

mek_panorama.jpg (44370 octets)

Meknes je bil na visku lepote in slave v času vladanja  Moulay- Ismaila tega «  Ludvika XIV marokanskega ». Dal je graditi obzidja dolga celo 40 km, pokradel in oropal je rimsko mesto Volubilis in palačo el-Badi v Marakesu, da je lahko zgradil to cesarsko mesto Meknes. Od te palače imenovane  Dar el-Makhzen,   ostaja vidna samo se kašča oz silosi za žito, eno umetno jezero in cesarski hlevi za konje. V Meknesu je potrebno ogledati nekatera mestna vrata ki  so čudovito lepa. V medini se nahaja medersa – bogoslovna muslimanska šola, suki, trg el-Hdim  in njegove lateralne galerije. Tu boste našli famozno meto menta piperita iz Meknesa in čudovita dela  damaskiranja (vtkanje zlatih niti v železo, usnje ali  tkanino etc) ter  vezenja, ki so ga zapustile francoske nune  še iz časov francoskega protektorata. V okolici Meknesa ne smemo pozabiti na obisk v Volubilisu  ki je bil nedavno vpisan na svetovno Unescovo dediscino. Tu bomo videli cudovite mozaike ki so se zelo lepo ohranjebni. Nasproti Volubilisu pa se nahaja malo mestece Moulay Idriss, kjer je vsako sobo zivahno sejmisce, kjer se zberejo kmetje iz okoliskih krajev.  

Zgodovina.

Meknes dolguje svoje ime po plemenu Merknassa, ki je prišlo kampirat nekako v X stol v dolino (wadi) Boufekran. Njegovo ime je bilo v začetku Meknasa es Zitoun –        to je Meknes med Oljkami. V v tej dolini so bistri potoki, radodarna zemlja, malo več senčna kakor drugje, je prepričalo zenetske nomade iz vzhodnih step. Pred začetkom gradnje mesta in njegove širitve je bilo tukaj nekaj vasi brez obzidja, kjer so složno prebivali obdelovalci zemlje z berberskimi običaji .
Trenutno ima mesto Meknes eno staro mesto jedro in mesto moderne gradnje, ki sta ločena z dolino Bekran. Iz novega dela mesta imate čudovit pogled  na celotno medino in  številne minarete, njegova obzidja v tem cesarskem mestu. V času vladanja Moulay Ismaila (1672-1727) je mesto poznalo en velik gospodarski napredek.Moulay Ismail je izbral Meknes  za prestolnico zaradi negovega strateškega, političnega in zemljepisnega pomena. Med drugim zaradi arhitekturnega pomena za turiste bolj slabo informirane, Kazba Meknesa je v njegovem pogledu zelo zanimiva.

Ismajlinska kazba je en nedeljiv del arhitekturne zgodovine Maroka. Njegovi  spomeniki so poudarjeni z vidnimi posebnostmi in njihovo homogeniziranje v splošni veličini. Večina mestnih vrat ima čudovite rezbarije kar izstopa še posebej na dekorativnem planu (Bab Mansour Laalej et Bab Errih), imajo primere da se vstopa preko the vrat v eno palaco ali enemu delu mesta ali v Kazbo to pa je v vsem tem posebnost za to mesto. Ni potem čudno da se mesto imenuje tudi « Meknes prestolnica lepih mestnih vrat »
V 11 stoletju za časa vladanje dinastije almoravidov je bilo mesto obdano z obzidjem.
Almohadi v enajstem stoletju pojačajo naseljevanje z okolnim prebivalstvom in gradijo mošeje, hamame (mavrska kopališča) in drugo … Četrti almodanski sultan Mohammed An-Nasir, predela veliko mošejo in ji se doda en mihrab (stenska lina, ki nakazuje smer Mekke) leta 1203. Abbou Yousef je gradil Kazbo in tako je Meknes postalo sedez vizirja (prvi minister sultanata-kraljevine) V XIII stoletju med vladavino Merinidov številni spomeniki izdelani z naročilom  s strani Abou Youssefa in Abou El Hassana so se takrat dogradili. In res je da je za časa Merinidov Meknes postal središče hispano-magrebinskih mest.

V času Saadijcev ali Zajdanidov mesta na severu kraljestva izgubijo na svojem pomenu. Potrebno je počakati 17 stoletje ko se povzpne na prestol en alawitski sultan in da mesto Meknes ponovno pridobi prvo mesto med cesarskimi mesti.

Moulay Ismaîl, ki je bil na začetku še guverner, je dal mestu poseben vzpon, hotel je da postane velika prestolnica. Tu si je izbral svojo rezidenco in dal graditi grandiozne stavbe : somptuozne palače, mošeje, mederse v harmoničnih ambientih, monumentalna mestna vrata, imenitna in varna mestna obzidja, velike vrtove z parki in fontanami…
Po smrti Moulay Ismaila leta 1727 je njegov sin Moulay Abdellah nadaljeval in dokončal nekaj objektov ki jih je začel graditi njegov oče. Meknes se je obogatil z več spomeniki pod vladavino Sidi Mohamed Ben Abdellah-a (1757-1790), ki je zgradil vec mošej, mavzolej in palačo Dar Beida, v kateri se danes nahaja Kraljeva Vojaška Akademija. Alaouitski kralji se še danes smatrajo kot graditelji in mekneška kazba je eden njihovih bolj poznanih objektov.

 

mek_rempart.jpg (24473 octets)

mek_babberadaine.jpg (23405 octets)

bab-al-khmiss-meknes_.jpg (23911 octets)

Mestna obzidja Les remparts –

Stari del mesta je obkrožen z obzidjem dolgim kakih 40 km opremljen s stražnimi stolpi  in tremi zaščitnimi preprekami . Prva najnižja je služila da ustavi in onemogoči konjenico. Druga višja je služila kot prepreka, da se sovražno vojaštvo ne povzpne na obzidje in v mesto. Tretja in zadnja pa da je branila, kar se je ponesrečilo prvima dvema. To impozantno obzidje  je bilo grajeno za časa vladanja Moulay Ismaila, za obrambo pred morebitnimi napadi in opremljeno tudi z mestnimi vrati, stražnimi stolpi in bastioni. (stražne opazovalnice)

Mestna vrata Berdain Bab Berdaine  -

Ta vrata, so se gradila v XVII stoletju po naročilu sultana Moulay Ismaila in odpirajo vhod na okrožja severne medine, kjer so bili izdelovalci sedel in nosil za osliče in iz tega so dobila ta vrata tudi ime. Opremljena je z dvema štirioglatima bastionoma (stražnice)dekorirana z zelenimi keramičnimi ploščicami

Obok teh vrat je del minareta mošeje Berdain, grajena v istem času. Ta vrata so lep primer alaouitske arhitekture, katero pa  so prevzeli iz saadijske vojaške arhitekture kakor so ta vrata bogato okrasena z lokalno iazdelano keramiko

 

Mestna vrata El-Khemis  - Bab El-Khemis

Ta vrata so bila glavni vhod v mesto vrtov in nekdanjega mellaha (judovska četrt) in so bila grajena v XVII stoletju na terenu katerega je podaril Moulay Ismail judovskemu zdravniku kateri je ozdravil eno njegovih princes.                                     En vklesan napis na pročelju vrat izraža mišljenje sultana ki je ta napis naročil : « Tu so odprta vrata vsem narodom, bodisi Zahoda ali Vzhoda »  Mesto vrtov ki   so  postavljena na zahodu DAR KEBIRA so bili popolnoma uničeni leta 1729 v času Moulay Abdallah-a.i napis na stebrih «  Sem vesela vrata , podobna moji slavi ob polni luni na nebu. Zgrajena sem bila v času Moulay Ismaila. Bogastvo in uspešnost se vidita na mojem pročelju, in so okrožena s srečo”

 

bab-mek_mansour-laalej.jpg (24267 octets)

Mek_moulay ismail.jpg (23809 octets)

mek_pavillon_ambassadeur.jpg (12953 octets)
 

Mestna vrata Mansur Laalež-Bab Mansour Laalej

Ta vrata so bila grajena 1732 leta v vladavini Moulay Ahmada – sina pokojnega Moulay Ismaila. Smatrajo se eno najlepših del po Moulay Ismailu in postavljena v prvi red najlepših mestnih vrat na svetu.. Za amaterje umetnosti je to odlična mešanica geometričnih oblik, kjer se mešajo različne barve.

Po mekneški legendi, naj bi ta vrata skonstruiral en krščanski arhitekt po nadimku « slavni Renegat », potem ko se je spreobrnil v Islam – baje mu je bilo ime Mansur Laalež  zato se tudi vrata imenujejo po njemu “Bab Mansour”.

 

Mavzolej Moulay Ismail - Mausolée de Moulay Ismail

Zgrajen 1703 leta je ena religiozna stavba v Maroku dovoljena z vstopom tudi ne-muslimanom. Stavba je bila restavrirana leta 1960 in tudi ohranila lepoto nekdanjih časov. Tu se vidi grob Moulay Ismaila ob njemu pa še dvoje sinov in ene njegovih žena. Po več dvoriščih lepo okrašenih potem pa je zadnje dvorisce  namenjeno ablucijam (obredno pranje) obiskovalci se morajo sezuti in tako vstopijo v predprostor mavzoleja.Tu se vidi mrtvaška soba (za nemusliname ni vstopa) – je pa dovoljen ogled iz predprostora, kjer se vidi bogata dekoracija z štirimi stenskimi urami darilo Sultanu Ludvika XIV ki mu jih je izročil Colbert. S tem darilom si je hotel francoski kralj Ludvik XIV oprostiti zamero, ker sultanu ni hotel dati v zakon ene hčeri.

Sprejemnica veleposlanikov - Pavillon des ambassadeurs -

Se nahaja v notranjosti  ismailijeve kazbe   takoj za vrati Bab El Mansour Laalež. To je ena stavba štirioglate oblike, katero je dal graditi Sultan Moulay Ismail, za sprejem ambasodorjev in tujih poslanikov ki so bili na obisku v Meknesu. Na steni je vpis tega spomenika   v svetovno Unescovo dediščino iz leta 1996. Ta paviljon nosi tudi ime Koubt Al Khayatine kar pomeni « hiša krojačev » , kajti tu so bili naseljeni korporativni krojači mesta Meknesa.

 

mek_prisons des chretiens.jpg (20465 octets)

meknes_dar jamai.jpg (21246 octets)

mek_medersa-bou_inania.jpg (17030 octets)

                                                                  Zapor za kristijane La prison des Chrétiens 

Se nahaja v notranjosti ismaijlijeve kazbe, v bližini  sprejemnice ambasadorjev ta spomenik pa izvira iz XVIII stoletja. To je eno ogromno podzemeljsko področje znano pod imenom « Zapor Qara ». Ta zapor je v svoje prostore sprejemel krscane in pa tudi kakšnega marokanskega muslimana. Legenda govori, da se je zapor raztezal pod celotnim cesarskim mestom.

Muzej Dar Žamaj Musée Dar Jamai –


Palača Jamai je bila grajena leta 1882 za velikea vizirja sultana Moulay Hassan I (1873-1894) Ta palača je pozneje za časa Francozov postala vojaška bolnica Ludvik v letu 1912 in po letu 1920 spremenjena v muzej lokalnih umetnosti oz indigenih zbirk – kasneje se je preimenovala v Muzej Dar Žamaj.

Semenišče Bouanania Medersa Bouanania 


Je začel graditi Abou’l-hassan in ga je dokončal njegov sin in naslednik Abou Inan v letu 1345 To je elegantna stavba pravokotnih oblik in srednjih proporcij . Molilnica se nahaja na vzhodnem delu stavbe  vse pa je zelo lepo okrašeno z kaliografijo in epigrafskimi dekoracijami

mek hri_souani.jpg (50663 octets)

mel volubilis.jpg (42995 octets)Volubilis

mek_agdal.jpg (11371 octets)
 

Hri Souani – Strateska zaloga hrane

Se nahaja na jugu kraljeve palače in trga Mechoaur. To je eden prestižnih zgodovinskih spomenikov v Meknesu. Objekt je gradil že Moulay Ismail v začetku 18 stol in se nam predstavi v seriji soban , ki so razvrščene  okrog centralnega prostora dolgega 26 metrov in skoraj 11 metrov širokega in v višino 9 metrov. To je bilo namenjeno za shrambo hrane. Ima 10 vodnjakov ki so ga poganjale “noria” (vodna kolesa) za prečrpavanje. Ti vodnjaki so napajali v začetku stavbo in bazen souani, veliki vodni rezervoar. V the prostorih so bile tudi štale za 12000 konj

mek_kralj_palaca.jpg (20296 octets)

Kraljeva palača v Meknesu

 

Bassin de l’Agdal  Vodno zajetje Agdal

Je dal graditi Moulay Ismail, da je lahko zadoljil za potrebe v mestu z pitno vodo in za zalivanje dvornih vrtov – ta voda pa je služila tudi za njevih 600 ( ?)  priležnic da je bilo v hammamu vedno dovolj vode. Ta bazen napaja podzemna kanalizacija ki dovaja vodo iz wadija  Bufekran-a z pomočjo « norias » ki se nahajajo izven kašč imenovanih « Sehrij Souani » Ta bazen je priča slavnih dni tega mesta. Po zapisih zgodovinarjev iz časa Moulay Ismaila le ta je bil obseden z mislimi, da v koliko se bi prestolnica znašla v obleganju je zgradil dovolj rezerv hrane in če bi bile napolnjene bi lahko mesto preživelo dvajset let. Samo za časa njegovega življenja nobeno obleganje ni trajalo več kot en

VODNIKI OPIS ZNAMENITOSTI MARAKEŠ OUARZAZATE FES MEKNES RABAT ESSAOUIRA

 Na vstopno stran cesarska mesta