Cesarska mesta Maroka -

Vodič po Fezu

fes panorama.jpg (56680 octets)    

Najlepša in najbolj očarljiva medina v Maroku to pa je kakor en labirint 9.500 uličic in kakšnih tisoče neprehodnih pasaž, kjer kar mrgoli raznih trgovcev ki prenašajo svojo robo na plečih osličev. Souki imajo ogromne zaloge prehrambenih artiklov  in različni poklici v tem labirintu kot kaksen predpotopni karavanseraj muzej lesnih obrtnikov je prečudovito restavriran kjer sta les argana in cedre na vhodnih vratih prekrasno izrezbarjen. Muzej marokanske umetnosti se nahaja med Fes el-Bali in Fes el-Jedid. Tu se najde čudovita kolekcija lončenih posod iz različnih krajev in različnih časov.

Fes el-Jedid sega v začetke 13e stol poleg  Fes el-Bali. Poznana je predvsem zaradi njenega židovskega jedra, ki predstavlja popolnoma drugačno arhitekturno podobo kakor pa arabski deli. Tu je ena čudovita sinagoga (shodnica) nedavno tega spet obnovljena in odprta za judovsko bogoslužje..

Idris I, prišlek iz Jutrovega-orienta je ustanovitelj tega mesta leta 175 hegira ali 789 po Kristusu na levi strani wadija Fas, to je prvo jedro – Madinat-a Fas – berberskega naselja, z veliko večino kmečkega porekla. 20 let pozneje   njegov sin Idris II postavi na levem bregu drugo naselje al-Aliya, ki je bilo bolj bogato z izviri vode in tu si je postavil svojo rezidenčno palačo qisariya. Dva  zgodovinska dogodka si je treba zapomniti v tem času to je upor v « Kordobskem predmestju » in  kairouanska vstaja  818 po Kr. sta imeli za posledico nadaljno usodo Fesa.

Z naselitvijo osemsto andaluzijskih družin, desni breg imenovan ‘Udwat al-Andalus se je urbaniziral po andaluzijskem načinu, predmestja rabatijev kjer je bilo kar nekaj obrtnikov, malih neo-muslimanskih trgovcev  in burzuazije je vneslo tu «  njihov način mestnega življenja, njihovih starih tehnik obdelovanja vrtov, zidarstva in obrtništva ». Kmalu zatem je naselje al-Aliya, v katerem je bilo dominantno arabsko prebivalstvo plemenskega porekla ter bilo pojačano z prihodom tristo kairounskih družin in Judov, ki so začeli trgovati z celotno populacijo severne Afrike. To mesto se je imenovalo ‘Udwat al-Qarawiyyin’ .  V 10 stoletju, političen vpliv med  španskimi Omajadi in Fatimidi iz Ifriquije je pripomogel k razvoju marokanske umetnosti z novimi naročili bogatašev. Arhitektura in pohištvo bolj dominira slog iz Ifriquiye kot pa iz Andaluzije. Zelo imenitna prižnica v andaluzijski mošeji (konec X stol) je priča rezbarskih mojstrov, slikarjev in « lesnih rezkarjev » .  

V času almoravidov in almohadov (druga  polovica 11 do 13 stol) je dominacija muslimanske Španije pripomogla da se brišejo politične meje z Andaluzijo, tako je bil prenos idej in stalni prehod med dvema kontinentoma  raznih obrtnikov , arhitektov in rokodelcev, je postal slog « fasi » predominanten pod andaluzijskim vplivom.
Z začetkom dinastije Merinidov (sredina 13 do 15 stol) se začne urbanizirati Fas Al-Bali (Fes stari ali Medina) z objekti in še posebej na mestu zlasti z obzidjem, obrtništvo z fonduki, fontanami in souki se začne z gradnjo kultnih stavb (mošej, medres, zawiya) javnimi prostori (hamami) in privatnimi stavbami z patio.

Merinidski dinasti so gradili od leta 1276 dalje, poleg starega dela mesta, administrativno enoto imenovano Fes Jdid – z palačami princev z veliko mošejo, ki dopolnjuje že preostale mošeje , tržnico in stavbe za državne uslužbence . Smatra se da se Judje  tu naselijo v začetku 15 in 16 stoletja. Fes nadaljuje kakor že preje z trgovanjem in izvozom zlasti usnja in vezeninami, ki so bile zelo iskane. Ta umetnost z obdelavo usnja  in vezenin pričajo tudi tuje ambasade, ki so bile prisotne v Fesu v tistih časih.

Ena velika politična, ekonomska in socialna kriza se je tu pripetila sredine  14 stoletja in zaustavila vsa naročila umetnin razen tistih ki jih je naročil sultan Abou Inan – takoje bila grajena medersa Bou Inaniya …. In nikakršnih drugih večjih naročil. Fez postane po padcu Granade  leta 1492 in po Rekonquisti v Andaluziji edini dedič hispano-maverske civilizacije in tako tudi ostane do zacetka francoskega protektorata kot ena velika metropola umetnosti zahodnega muslimanstva. Če je tok, ki je podpiral in ohranjeval muslimansko umetnost bil nekaj časa prekinjen pozneje v 15 16 in 17 stoletju pa je bil obnovljen z begunci iz Andaluzije, ki so spet začeli z umetnostnim delovanjem : usnjarstvo in keramika ter vezenje na tekstilu. Treba je vedeti, da Maroko ni bil nikoli pod turškim vplivom ali zasedbo nekaj pa je bilo vseeno prineseno iz otomanstva v magrebško umetnost zlasti ornamentistika v marmorju in način tkanja pri tekstilu. Med drugim pa so bili prinešeni razni vplivi mestnih arhitektur v času zgodnjega srednjega veka ali pa sprejem pri Berberih način obdelave fajance in lončarstva  v 19 stoletju, ki so jo sprejeli iz hispano-mavrske tradicije – to so veliki pladnji, pseudo napisi in še zlasti leseni stropovi iz XIV stoletja

V Fezu, duhovni prestolnici in prestolnici znanja, se šteje število obrtnikov na več desetine tisočev. Leta 1923 – se je v tem mestu naštelo 162 podjetniških korporacij in večina od teh se je preživljala z umetnostno obrtjo. Ta poklicna združenja so štela trgovce in uslužnostne obrti (kwadsiya). Njihova prisotnost potrjuje važnost obrtništva v gospodarskem pogledu v tej medini. Večina obrtnikov in trgovcev so v največjem delu starega mesta kot so Qaraouiyin, glavno središče starega dela mesta (souki) zatem pa še souki Chemmaîn, Sbitriyn, Seffarin, Nejjarin).

fes_medina_el_bali.jpg (35184 octets) fes_souk el attarine.jpg (135739 octets) fes-nejjarine fontana.jpg (24086 octets)
Médina Fes El Bali :                     

 

To je zgodovinski center mesta, z mederso Attarin (bâtie entre 1323 et 1325) et Bou Anania (grajena med  1350 et 1357 v easu sultana Abou Inane), z fontano Nejjarine, zatem mavzolej Moulay Idriss in famozna mošeja Karaouin – prepovedana za nemuslimane

Suk El Atarin

V suku El Atarin najdete vse začimbe kar si jih lahko zamislite. V mešanici barv, in prijetnih dišav katere nam pričarajo v željo po okusu stare kuhinje, ki izvira iz korenin andaluzijsko –mavrske kulinarične tradicije iz 13 stoletja . Tu se dobijo tudi naravna kozmetična sredstva v neposredni bližini pa se zdravilna zelišča.

Trg in Suk Nejjarine : (Nežarin)

Ta mali trg nosi ime po (nejjar pomeni v arabscini mizar-ebenist)  ki so tu imeli svoje butike in trgovinice v tej četrti . Na tem trgu se nahaja nekdanji Founduk (hiša gostov) preurejena danes v muzej lesa v Maroku. V tej četrti je možno videti še obrtnike, ki obdelujejo les predvsem iz ciprese (thuya) .

fes_souk-henne-.jpg (38802 octets) fes_souk_seffarine.jpg (33024 octets) fes_debaghine.jpg (29432 octets)

Souk el Henna

Souk Henna, je najstarejši trg v Medini , Že stoletja se tu prodajajo ročno delani kozmetični  proizvodi kot so gassoul, khol, rožna voda etc meticni  Druge butike pa so se specializirale za prodajo keramike . Ta suk je povezan z Bimaristanom   (bolnica) k iso jo utemeljili že sultani Merinidi

Souk in trg Seffarine

To je trg kjer rokodelci (neke vrste kovaci) tolcejo in kujejo plocevino, da postane posoda – to je rokodelstvo, dzezvic, loncev, vrcev  

 

 

Souk Debbaghine:


Nedaleč od trga  Seffarine, smrdljive vonjave vas pripeljejo v souk pridelovalcev usnja tu ga obrtniki obdelujejo prav na poseben način – mislim, da prevec dolgo ne bomo vzdrzali v tek suku

fes moseja  al_quaraouiyine.jpg (15263 octets) fes_zaouia-moulay-idriss_mavzolej.jpg (40651 octets) fes_Bou_Inania_medersa.jpg (30789 octets)
Moseja Quaraouiyine :

Izgrajena v letu 862 s strani ene muslimanke Fatime el Fihria, po rodu iz Keruana (Tunizija) To je nastarejsa univerza v muslimanskem svetu, saj ima v svoji biblioteki preko 30.000 knjizevnih del.
Obisk in vstop v mosejo ni dovoljen ne-muslimanon

 

 

Zaouia Mavzolej de Moulay Idriss :

To je mavzolej    Moulay Idrissa II ustanovitelja Fesa. To je posveceno muslimansko mesto - sveti kraj v Fezu in je rezervirano muslimanon za poklon temu sultanu: Prepoved nemuslimanon velja od 1912 ko je maršal Lyautey prepovedal zakonsko vstop ne muslimanom, ker so francoski vojaki vstopali z usranimi škornji in skrunili sveti kraj  Prej je bil vstop dovoljen vsem verujočim – prepoved do določenega mesta velja še 100 let pozneje.

Médersa Bou Inania :

Muslimanska univerza grajena med 1350 in 1357 njena arhitektura pa je remek delo mavrske umetnosti. Delo zaceto za sultana Abou'Inan Faris-a iz dinastije Merinidov – to je istocasno bogoslovna šola in islamska molilnica ob petkih – ima tudi vec javnih latrin(stranišc) kar prica da je da ta stavba javni objektEntrée 10 Dh (1 €).

 

 

fes_medersa atarine.jpg (27479 octets) fes_dar el magana.jpg (27081 octets) fes_dar-batha-museu.jpg (37487 octets)
Médersa Attarine :

Muslimanska univerza grajena med 1350 in 1357 njena arhitektura pa je remek delo mavrske umetnosti. Delo zaceto za sultana Abou'Inan Faris-a iz dinastije Merinidov – to je istocasno bogoslovna šola in islamska
molilnica ob petkih – ima tudi vec javnih
latrin(stranišc) kar prica da je da ta stavba javni objekk odprto od 8 do 17h Vstopnina 1 €

Dar El Magana

Je hidravlicna ura iz leta 1357 postavljena na stavbi  izrezljana v lesu in okrasena z mavcem Tajnost te ure je bila razvozljana sele leta 2004 – M. Serghini  je raztolmacil, da je mehanizem ure deloval na en sistem kolesa ki je deloval na tiru v ozadju ene serija malih okenc  Ta tip ur so imeli ze Egipcani  arabci so pa jih izboljsali v 12 in 13 stol. Med njimi je bila najbolj znana ona ki jo je podaril bagdadski kalih cesarju Karlu Velikemu leta 807

Dar Batha:

Stara hisa zidana med 1894-1909 zgrajena  za rewidenco sultana Moulay El Hassan-a . v kateri je sedaj muzej Umetnosti in Tradicij . V tej hisi je bil podpisan tudi « traiteé-pogodba »  za protektorat med Francijo in marokanskim éDar Batha a été un palais royal. C´est la que fut signé le traité de protectorat entre la France et le Maroc en 1912. Francoski protektorat se je koncal v Maroku leta 1956 – stirideset let po njegovemu podpisu

fes borj_sud.jpg (14332 octets) fes_borj nord.jpg (23492 octets)     ffes-el-jedid-fez.jpg (15854 octets)
Borj Sud :

To je ena trdnjava, ki je bila grajena v casu vladanja saadijskega Sultana Ahmed El Mansour Dehbi-ja (1578-1609) Danes je to muzej lahkega orozja

 

Borj Nord :

Od tu je tudi zelo lep razgled na celo mesto Je ena  vojaska trdnjava zgrajena 1588 na severu mesta Fes po nalogu sultana Ahmed al-Mansur,-ja, ki je vzel primer arhitekture portugalskih  trdnjav v 16 stoletju. Najprej je bila tu delavnica orozja, za casa Francozov pa vojasnica in kasneje zapor od leta 1963 pa je v stavbi muzej orozja  

Fes El Jedid :

»Mesto v mestu« ki se lahko definira ta del Feza El Jedid . Ta del se je izgradil v 13 stoletju, da se je napravilo eno prazvo zivljenje v mestu, in da je lahko sprejelo leto cedalje vec prebivalcev. Na zeljo dinastije Merinidov je ta del postal princevsko rezidencno obmocje (vidi se danes tu kraljevo palaco)

VODNIKI OPIS ZNAMENITOSTI MARAKEŠ OUARZAZATE FES MEKNES RABAT ESSAOUIRA

Na vstopno stran cesarska mesta