Alauiti

 

Alauiti ali alawites (arabe : alawiy, ?????, alaouite; alawite), imenovani tudi noseiris ali nusayris (nuayri, ??????, nusayrite), ghulât ash-Shi'a ali ansariyas so etnična in religiozna skupina izhajajoč iz djebel Ansariya na severnem delu Sirije.

Razporejenost alauitskih skupnosti

V začetku 21 stojetja predstavljajo 10 do 12 % prebivalstva Sirije, njihove skupnosti živijo pa tudi v Libanonu in v Turčiji v neposredni bližini meje s Sirijo v nekdanjem Sandjaku Aleksandrete. Šef sirijske države Bachar el-Assad,  je en alauite

Začetki in zgodovina

Začetnik noséirisma je Muhammad Ibn Nusayr al-Namîri al-`Abdi, in umrl leta  884. V letu 859 ko je že skoraj propad kalifata, šijitska propaganda je na njenem višku , v tem času se proklamira za bâb-adesetega imama 'Alî al-Hâdî al-Naqî. Po tradiciji enajsti imam 'Alî al-Hâdî al-Naqî je umrl leta 874 mu je zaupal novo skrivnost, enega kipa ki je jedro alauitske doktrine. Najstarejši viri imenujejo sekto Namîriyya alauitsko v 11 stoletju pa jo predominira al-Nousayriyya.

Tekom desetega stoletja je doktrina preseljena na Sever Sirije in sicer okrog mesta ALEP; Surur b. al-Qâsim al-Tabarânî, je novi šef nosayriske skupnosti in ko leta 1032 zapusti mesto zaradi nenehnih vojn odide v Laudicijo današnjo Lattaquie. Je resničen ustanovitelj te doktrine sirijskih nosayrijev. Lokalna dinastija Tanuh_ov je sprejela to doktrino, Al-Tabarani uspe spreobrniti tudi kmetstvo v lokalnih hribih imenovanih jabal ali djebel po arabsko glede ne lokalno izgovorjavo. Njegova dela predstavljajo edino pisano tradicijo. Umrl je v Latakiji v letu 1034 ali 1035. Njegov grob se časti v moseji al-Sa'rânî nedaleč od pristanišča.

 

V začetku 12 stol, zahodno pokrajino so zavzeli križarji. Čeprav je krščanska penetracija zelo slaba, se tudi zelo malo govori v latinskih virih kar se tiče « nosoritov » Začenši 1132-1133 ismaeliti nizariti zavzamejo več trdnjav v južnem Djebelu. Konflikti so čedalje pogostejši z alauiti. Dvoje « koncilov » ki so bili organizirani v Ana na srednjem Eufratu in leta 1291 v Safiti, da bi se našel en kompromis z ismaeliti  so propadli

Leta 1188 Saladin zavzame Djeblé, Lattaquié in Sahyoun, le Djebel pade v roke ayyoubitskega sultanata . Na koncu Ayyoubidov proti letu 1220 , en arabski alauitski princ ki je prišel iz Djebela Sinjar je bil verjetno poklican s strani alauitov proti ismaelitom ki so napadli Djebel. Od tu izhajajo štiri močna alauitska plemena , ki se imenujejo Haddâdiyya (Haddadini), Matâwira (Mataouiri), Mahâliba (Mehelbijci), Darâwisa (Darouiši), Numaylâtiyya (Nmeilati) in Banî 'Alî (Béni Ali).

Ko zavzame sultan Baybars trdnjave na jugu Djebela, poizkusi spreobrniti alauite v sunizem , jim prepove iniciacije in zahteva gradnjo mošej. Odpor, ki se je začel proti tem odlokom je zadušen in sultan Qalâwun pa še pojača to represivno politiko

Toda dokrina obstoji in preživi, pritisk se poneha v času Ottomanskega cesarstva. Nosayri, zaradi njihove revščine, kateri so le  samo bolj svobodni se organizirajo v oborožene bande ki ropajo in uničujejo po deželi. Medplemenski obračuni so zelo pogosti z ismaeliti, največji pa je bil 1808 ko je bil umorjen emir  Masyaf s strani dveh alauitov.

Leta 1854 hoce turška vlada kontrolirati Djebel in imenuje enega lokalnega šefa «  musir»ja al-Jabal Ismail Beg-a ki je bil imenovan za guvernerja Safite. Nastanjen je v Dreykiche in  mu uspe zatreti nenehne nemire in boje med rivalnimi družinama in si jih podredi,   V zameno enega plemena ki je bil pokoren centralni otomanski vladi le ta prepusti celotno oblast eni družini nad celotnim teritorijem. Samo leta 1858 je že preveč močan in ga vrže s položaja Tahir Pacha.  V več primerih in predvsem leta 1870 in 1877 otomanske čete uničijo deželo, zlomijo odpor vseh plemen in zgradijo nove mošeje, katere pa ostanejo prazne.

 

Pomen alauitov v Siriji

Po končani prvi svetovni vojni, Francozi, ki so dobili mandat nad Sirijo, ustanovijo Alauitski terotorij

Ker so se Francozi bali arabskega sunitskega naciionalizma ; vzpodbujajo med obema vojnama alauitski partikularizem, iz katerega hočejo napraviti en narod v pravem pomenu besede, ki nima nič skupnega z Arabci, in katerih njihova zgodovina sega v obdobje Feničanov.

Ker so bili alauiti prisotni na oblasti, le ti sedaj predstavljajo neke vrste lobbyja v sirijski družbi.  Neka čudna atmosfera in skrivnostni strah krožita okrog njih, in če se o temu kaj govori se lahko pripeti celo momentalna arbitrarna arestacija osebi, ki bi o temu kaj govorila

Doktrina alauitov

Alauitska doktrina oznanja verovanje in blagoslov Svetega duha nad nasledstvom šijitskih imamov. : Njihova sveta knjiga je Koran.

Alauitska kozmogonija je dialektična : v začetku stvarstva, duše vernih so luči okrog Boga, ki ga častijo potem pa se uprejo in dvomijo v njegovo Božanstvo. Pregnane so na zemljo in zaprte v materialnem telesu in obsojene na métempsihozo. Imajo pa se srečo da se odkupijo: namreč Bog se jim prikaze v njihovi zgodovini in jih prisili k pokorščini.

Preroki so bili Adam, Noé, Jakob, Mojzes, Salomon, Jézus, et Mohamed, naslednji pas o bili Abel, Seth, Jozef, Jozua, sveti Peter, in Ali.

In tako je bil Muhammad Ibn Nusayr bâb kot zadnji imam. Kdor priznava mâ'na je odrešen, osvobojen začaranega kroga , njegova duša postane zvezda in se vrne v sedma nebesa proti gâya –to je končni cilj kar pomeni kontemplacijo – občudovanje  -(mu'âyana) nebeške svetlobe. Toda inkarnacija je lahko tudi kazen. Kajti duša ki se je pregrešila proti Ali_jevim zapovedim se mora reinkarnirati v podobi juda ali kristjana, ali se hujše v podobi ene živali.

 

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/Stamp_Alaouites_1926_10pi_air.jpg/200px-Stamp_Alaouites_1926_10pi_air.jpg

http://bits.wikimedia.org/static-1.21wmf7/skins/common/images/magnify-clip.png

Znamka sirijske pošte z napisom Alauiti

Alauitska mistična doktrina je osnovana na bazi skrivnosti (batin), verujoča masa ljudi globoko ignorira božansko sporočilo, katero je rezervirano samo poučenim. TU pa je različnost interpretacij. Po René Dussaud-u najdemo štiri različne razlage, ki so ravno tako kot sekte : Haidariji primerjajo Mohameda s soncem, Samaljeji smatrajo Alija za Nebo in prebiva na Soncu ki upodablja Mohameda, Gaibiejci, ki mislijo da hipostaze ki so se manifestirale so sedaj nevidne v atmosferi in Kalazijci ki identificirajo Mohameda za sonce in Ali_ja za luno.

Nasprotno – angleški antropolog Sir Edward Evan Evans-Pritchard pravi kakor misijonar o. Henri Lammens leta 1915 da so Samalejci izginili ali se stopili skupaj z Haidarijci

Ramazan se praznuje , slavi se predvsem Aid al-saghîr.. Tako kakor drugi šijiti, slavijo in praznujejo l'Achoura, ki spominja na mučeništvo Husseina v Karbali in potem tudi slavijo Ghadir Khumm.

Slavljenje svetnikov, kakor je v navadi je zopet znak pobožnosti, in to za oboje spolov, ženskega kakor moškega

Kakor za Druze ne obstoja enotno mnenje sunitskih teologov da bi bili alauitui muslimani : Toda brat bivšega sirijskega predsednika Hafez el-Assada je poročil enega svojih sinov z sunitsko nevesto, ki izhaja iz vladajoče saudske dinastije, ki pa je wahhabitska. El Assad je uspel dobiti od libanonskih šijitskih in sunitskih juristov  “fatwa” ki priznajo alauite kot muslimane , kajti predsedstvo sirske republike ne more ustavno voditi nekdo drug kakor musliman

Note in reference

^ Fabrice Balanche, « Le cadre alaouite I : une secte au pouvoir [archive] », Outre Terre 2, 14, 2006, p. 73-96

  1. ^ (en) Minority Rights Group International : Syria : Syria Overview [archive], Minority Rights Group International, octobre 2011.
  2. ^ (en) Charlotte McDonald-Gibson, « Syrians flee their homes amid fears of ethnic cleansing [archive] », The Independent, 18 février 2012.
  3. ^ (fr) La région alaouite et le pouvoir syrien [archive]

 

DINASTIJE SULTANOV MOULAY ISMAIL ALLAOUITI ALMOHADI SAADIJCI WAATASIDI MERINIDI
CESARSKA MESTA WIKIPEDIA MARAKEŠ FES MEKNES RABAT
cesarska mesta

NA VSTOPNO  STRAN