Rabat   الرباط    Errbat  

                                                  Drapeau de Rabat

  Blason de Rabat

 

ADMINISTRACIJA

 

DEMOGRAFIJA

 

Drzava Dezela

Maroko

Prebivalstvo

 

Regija Provinca

Rabat-Salé-Zemmour-Zaër

Stevilcnost:

627 932 hab.

Zupan

Fathallah Oualalou

Gostota :

5 321 hab./km2

Razseznost mesta

11 800 ha = 118 km2

Nadm visina

Min. 0 m – Max. 135 m

 

 

 

 

 Rabat (arabsko : الرباط, Ar-Riba ; en tamazight : Errba) je kraljeva prestolnica in sedež  regije Rabat-Salé-Zemmour-Zaër.   Nahaja se na obali Atlantskega oceana in na levi strani struge reke  Bouregreg, nasproti mesta  Salé .

Rabat, se deli na pet mestnih okrajev in še eno malo mestno občino Touarga v mestu je tudi glavni sedež vlade in kraljeva palača. Po zadnjem štetju 2004, število prebivalstva je bilo 627 932 državljanov. (621 480 za občino Rabat in 6 452 za občino Touarga[). Z okolico pa se mesto smatra kot drugo mesto takoj za gospodarsko prestolnico  ki pa je Casablanca[.

Mesto se je začelo razvijati 1150 leta z prihodom dinastije Almohadov, ki so zgradili eno trdnjavo katera je postala Kazba Oudayas, eno mošejo in kraljevsko rezidenco. To je tisto kar se je takrat imenovalo  ribat (« trdnjava»). Aktualno ime prihaja iz Ribat Al Fath " to je Polje zmage". Kasneje je vnuk Al-MūminYa'qub al-Mansūr –ja še povečal mesto, in ga ogradil z obzidjem . Kasneje je to mesto služilo alhohadom za pohode in vpqdq proti Andaluziji.

Po  letu 1269 ko so si Merinidi izbrali za prestolnico Fes, je Rabat postal drugorazredno provincialno mesto tako je zapisal raziskovalec maverski  Hassan al-Wazzan  zapisal pa je da je tu našel 100 hiš ki so bile naseljene 1515 leta .1609 ko je španski kralj Filip 3 izgnal 13000 mavriskov so le ti našli zatočišče v Rabatu. Do 19 stol se je mesto bolj imenovale Salé Novi.

Leta 1912 Lyautey prenese sedež generalnega rezidenta in prestolnico francoskega protektorata v Maroku in tako od 1956 Rabat postane kraljevska prestolnica

Od leta 2012 je celotno mestno naselje pod Uneskovo zaščito kot svetovna dobrina in se smatra  še tudi kot drugo turistično mesto v Magrebu

Zgodovina

La Kasbah des Oudaïas

Prvi začetki mesta Rabat se nahajajo v sedanji kasbah des Oudaïas, kajti Almoravidi so tu organizirali napade in vpade v plemena masmouda iz Berghouata. Ta dinastija je imela svoje poreklo iz visokega Atlasa  izhajajoč iz berberskih plemen Masmoudasov in je zgradila v letih 1150 na nekdanjem stražnem mestu imenovanem Senhadji plemenitih Almoravidov, en ribat (ali trdnjavo), kjer je bilo zborno  mesto borcev za vero, stalna točka za zasedanje in napadanje krščanskih dežel Andaluzije in tudi zato da se je od tu tako lahko kontroliral celoten Maghreb. Yacoub el-Mansour si je zadal nalogo da iz tega napravi vecje projekte. Z pomočjo vojnih ujetnikov, ki so jih pripeljali iz Španije in iz bitke pri Alarcosu je dal zgraditi obzidja prestolnice in v bližini reke ogromno mošejo, toda leta ni bila nikoli dokoncana, ostal je samo minaret ki služi kot svetilnik na oceanu To mesto oziroma vojaska naselbina-trdnjava se je začela imenovati Rbat de Salé, kasneje pa  Rbat El-Fath, po zmagi amohadskih bojevnikov v Španiji.

Ta konstrukcija se smatra v glavnem kot zacetek trenutne obstoječe kasbe Oudaïas in se je imenovala Ribat al Fath (« Poljane zmagovitih »)v spomin na almohaške zmage  na l-Mahdiyya, in v spomin ’al-Mahdî Muhammada ibn Tûmarta, ustanovitelja almohadskega gibanja.  Po Ribatu ki ga je začel graditi Abd al-Mumin in  njegov sin Abu Yaqub Yusuf, zatem pa še vnuk Yacoub el-Mansour, ti pa so nasledniki tega cesarstva  ki se je raztezalo od  Kastilje pa do Tripolitane, so zgradili ogromnio mesto ki se je razprostiralo na 400 hektarjih, obzidano z utrdbami in obzidjem, v kateri se je gradila ogromna mošeja samo minaret  Hassan je še viden kajti zaradi potresa 1755 je ta moseja ostala razvalina, samo bila pa je v tem času največji sanktuarij v muslimanskem svetu.

Od konca dinastije Almohadov pa je Rabat začel zaostajati   in to od sredine 13 stoletja do začetka 17 stoletja.    Zenetska dinastija Merinidov je ustanovila ama' el-Kbîr, in še nekaj drugih ulic, vse v okolici_ današnje medine. Naselje in javna oprema nam potrjujeta da prerbivalstvo ni živelo samo v medini ,temvec tudi v več četrtih danasnje medine so bile poseljene in dograjene v tem času

Od 1610 pa Rabat dobi kar veliko število naseljencev predvsem beguncev iz pregnanstva to je iz Al-Andalus, ki so se naselili v kazbi in za obzidji almodadske naselbine, v glavne delu mesta ob severo-zahodu, to je za obzidjem ki se imenuje andaluzijsko. Potomci teh beguncev se danes pričajo o poreklu z imeni kot so Guédira, Mouline (Molina), Bargach (Vargas), Karrakchou (Carracso/Carrasco), Moreno, Balafrej (Palafres), Ronda, Tamourro (Chamorro), etc., se pa smatrajo kakor avtohtoni Rbati - Rabatčani.

Tekom  nekaj desetletij je bil Rabat poznan Evropejcem pod imenom Salé Novi, in je bil kot mala pomorska republika imenovana République du Bouregreg, do časa ko ga niso zavzeli Alauiti, takrat ko so zasedli pristanišče leta 1666; glavno izhodišče in cilj tega pristanišča pa je bil lov za krščanskimi sužnji v Mediteranu, in ta posel je v glavnem pokril vse stroške pristanišča Salé in tako ja je to pristanišče   postalo tudi prvo veliko pristanišče za Maroko.

Leta 1912 v času francoskega protektorata je bila prestolnica  Rabat imenovana zaradi velikih berberskih nemirov ki so se odvijali v Fezu. Sultan Moulay Youssef se naseli v Rabat nekoliko mesecev pozneje. V letih 1913 pa je general Lyautey angažiral Henrika  Prosta da napravi načrte za novi del mesta. Od konca druge svetovne vojne do leta 1963 imajo tukaj Američani vojaško letalsko bazo. Ob priliki občinskih volitev leta 2009 islamisti dobijo večino v občinskem svetu in sicer 107 sedežev od možnih 395.

Kulturni spomeniki

Od junija 2012 je celotno mesto pod kulturno zaščito UNESCOa: novi del mesta "la ville nouvelle", ki je bilo grajeno v času francoskega protektorata ni v zaščiti , temveč pa spadajo pod zaščito še  kazba Udaja, vrtovi Essais, medina, obzidja in almohadska vrata, naselje Chellah ter mošeja z minaretom Hassan , mavzolej Mohammed V in mestna četrt habous  Diour Jamaâ

Obzidja in trdnjave

Enceinte de la Kasbah des Oudaias

 

 Bab El-Had à Rabat

Bab Er-Rouah

Kulturne institucije

 

Bibliothèque Nationale

Državno gledališče Mohammed-V je eno največjih kulturnih institucij v mestu Rabat. Večina predstav je organizirana s sodelovanjelm evropskih kulturnih ustanov.                                                                                                                                                                               Uradne in oficialne galerije pa so Bâb Er-Rouah, Bab El-Kébir v Oudayas in Mohamed El-Fassi.

Rabat šteje tudi nekaj neodvisnih prizorišč kot na primer L'appartement 22, ki ga je odprl leta 2002 Abdellah Karroum za produkcijo, razstave in srečanja živih kultur.                                                                                                                                                                            Veliki kulturni projekti so bili z odprtjem Dražavne Biblioteke leta 2000, z muzejem Modernih umetnosti ter Visokim institutom za glazbo in balet ter plese. 2006 leta , je fundacija ONA odprla v Rabatu svoj drugi kulturni center imenovan, la Villa des Arts.

 

Villa des arts de Rabat Théâtre Mohamed V Institut Français de Rabat Institut Espagnol de Rabat

Mestne četrti

 

                     

Kasbah des Oudayas                                                           Boulevard Mohammed V

Mestna obcina Rabat je podeljena na 5 okrajev :

Gospodarstvo

Rabat je drugo mesto takoj za Kazablanko. Teh nekaj zadnjih let Rabat postaja ekonomski center z reorganizacijo državnih institucij in uprave ki so vse v Rabatu, v mesto prihajajo tudi nova inozemska podjetja ki ustanavljajo firme off-shore

Place Moulay Hassan

Quartier des affaires

 

Maroc Telecom

Hay Ryad

Technopolis

Transport

                  

Aéroport Rabat                                                  Zel.postaja Rabat-Ville

Rabat in primestje Salé pa imata na svoji komuni letalisce Aéroport international Rabat - Salé   z kapaciteto sprejema do 3,5 millionov potnikov letno. Po podatkih je bilo 300 000 potnikov leta  2008.

Tramway

Rabat ima izgrajeni leta 2011 dve tramvajski liniji v dolžini  22 km.  41 tramvajskih postajališč je oskrbovanih  in po dva vagona vozita v vsaki kompoziciji proizvajalca Alstom Citadis  po mestu .Dolžina kompozicije je 60 mètrov.

Vlaki

Rabat ima dve železniški postaji   : Rabat-Ville ki se nahaja v četrti Hassan in Rabat-Agdal v centru mestne četrti, Agdal.  Ljudje ki prebivajo v okolici mesta se služijo s svojimi avtomobili, da pridejo do postaje in potem vzamejo kolektivne prevoze. Postaja Rabat-Ville je bila obnovljena med 2008 in  2010. Nova postaja TGV je predvidena v okolici  Technopolisa. Ta postaja bo omogočila marokanskemu TGV da bo mesto Rabat oddaljeno 1h od Tangerja in pol ure od Kasablanke.

Vidi artikel : LGV Tanger-Casablanca.

Corniche de Rabat

Tunnel des Oudayas

Tramway Rabat-Salé

Auto Route Rabat-Casa

Marina Salé

Prebivalstvo

Rabat ki ga formirata še  Salé in Témara šteje z okolico kakih 1,6 miljona prebivalcev (2004).Povečanje prebilstva je bilo stimulirano celotno 20 stoletje  in šele z izbiro Rabata kot prestolnice leta 1912  se je v mesto začelo naseljevati uradništvo in  po marokanski neodvisnosti leta 1956 se je tu naselila tudi univerirtetna in intelektualna  elita prebivalstva.

Podnebje

Klima v mestu je tipično mediteranska - zime hladne in deževne z temperaturami ki padajo na +5°C - do 0°C  a dnevne temperature dosegajo kakih 17 °C. Zmrzovanjo so redka,

Poletja so vroča in ne da bi bila zatohla in soparna kajti dnevne temperature se vrtijo okrog 30 stopinj - zrak pa pihlja redno iz Atlantskega oceana . Rekordna temperatura je bila 45°C

Spomeniki

Mavzolej kraljev Hassana II in  Mohammeda V

udayas Tour Hassan Avenue Mohammed V Hotel Balima Cathédrale Saint-Pierre de Rabat

 

cesarska mesta

NA VSTOPNO  STRAN