Marrakech     مراكش    Murrāksh

Blason de Marrakech

Mestni grb                                      Marrakech pogled na gorovje Atlas

 

 

ADMINISTRACIJA

 

DEMOGRAFIJA

 

Drzava Dezela

Maroko

Prebivalstvo

Marrakechi(a)

Regija Provinca

Marrakech Tensift

Stevilcnost:

909 000 

Zupanja

Fatima-Zahra Mansouri

Gostota :

3 952 hab./km2

Razseznost mesta

230 km2

Nadm visina

450 m

 Trg Jamaa El Fna

Marrakech (v jeziku amazigh : Mourrākoush ; arabsko : مراكش), z nadimkom JUŽNA PERLA ali JUŽNA VRATA in  rdeče mesto tudi Oker mesto, je eno velikih mest v Maroku, v notranjosti dežele , v vnožju pogorja Atlas.

Mesto se je začelo graditi v letu 1062 za casa kraljervanja Youssef Ibn Tachfin iz dinastije amazighov to je Almoravidov V preteklosti je bil Maroko bolj poznan pod imenom Marrakech – pod tem imenom ga se dandanes uporabljajo v Iranu. Maroko izhaja ravno tako iz deformiranega imena v portugalščini Marrakech-a : Marrocos.

Marakeš šteje danes 909 tisoč prebivalcev imenovanih Marakši in prebivajo na mestni površini od 230 km². Gostota naseljenosti je dosegla 350 prebivalcev na hektar v Medini. To je četrto veliko mesto v Maroku po Kazablanki, Fesu in Meknesu.  Mesto je razdeljeno na dvoje zelo različnih delov : Medina    ali zgodovinski del mesta ki je obdano z obzidjem dolgim 10 km in novi del mesta izven obzidja ki se imenuje Gueliz in Hivernage (Prezimovanje). Gueliz je danes trgovski del mesta z velikim številom hotelov . Ta del so začeli naseljevati francoski kolonaši v času njihovega protektorata.  

Zgodovina

                  

Medersa Ben Youssef                Pavillon principal des jardins de la Ménara

Marakeš (Amour Akouch) ima prve temelje leta 1062 (leta 454 islamskega Hégirja) ki jih položi Abu Bakr Ibn Omar, suveren in bratranec Youssef Ibn Tachfin-a.

Ime Martakes prihaja iz tamazight Mour ki pomeni « dezela » in Akouch kar pomeni « Bog » kar na bi bilo « Bozja dezela » Ena drugo tolacenje pa pravi da naj bi to bilo : « prehodna dezela »

Zelo hitro, pod zagnanostjo Almoravidov pobozni bojevniki in resni misleci k iso prisli semkaj iz mavretanijske puscave, stevilne moseje in mederse so bile hitro zgrajene, ravno tako pa tudi en  del mesta je bil namenjen za izmenjavo robe in blaga – trznica Marakes se je hitro razvijal saj je bil sredisce med Sijimasso in Mediteranom. Palace so zacele rasti kot gobe po dezju in kordobski mojstri iz Andaluzije so prinesli nov stil omajadski v severno Afriko. Ta andaluzijski vpliv se je pomesal z saharskimi elementi in dal specificno sliko Marakesu. Mestyo postane prestiolnica almoravidskega emirata, ki se je raztegal od Senegala do centra Spanije in sredozemske obale do Alzira.

Mesto je dobilo mestno obzidje v casu sina Youssef Ibn Tachfin, Ali Ben Youssefa, kateri ga je dal graditi v letih 1212-1213, in nekatere strazno stolpi so se danes vidni

.

 

En 1147  Almohadi, pristasi velikega ortodoksnega  Islama   prihajajo iz plemen masmoudas iz Visokega -Atlasa, zavzamejo mesto. Zadnji Almoravidi kateri niso bili pobiti in pokoncani se zatecejo na spanske otoke Baleare (druzina Banu Ghania). Posledicno vsi spomeniki v Marakesu so bili uniceni.  Almohadi so zgradili stevilne palace in religiozne objekte kot na primer znametito mosejo Koutoubia ki se je zgradila na razvalinah ene almoravidske palace  njene  sestre pa so Giralda iz Séville in stolp Hassan (nedokoncan) v Rabatu. V Kazbi je bila rezidenca kalifa od casa vladanja Abd al-Mumin  almohadskega suverena ki je nosil titulo kalif-a, in bil tako v konkurenci z nekdanjim orientalnim kalifatom Abbassidov, kateri rezidenci je dodal se bolnisnico  in pripeljal andaluskega zdravnika Ibn Tufayla.   Mogocna kazba  mansourijska, imenovana tudi po kalifu  Abu Yusuf Yaqub al-Mansurju, obstoja se danes pri vratih Bab Agnaw. Marakes je bil tako velika moc zahodnega sredozemskega muslimanstva   v casu almohadske vladavine  ki se je razprostiral od Kordobe do Tripolija.

Da bi se palmina oaza lahko napajala z vodo, en irigacijski sistem je bil izgrajen do perfekcionizma , in kulturno zivljenje Marakesa je pritegnilo stevilne umetnike, pisce in znanstvenike   iz Andaluzije , najbolj poznan med njimi je bil filozof Averroès, poznan predvsem po komentiranju in tolmacenju Aristotelka

Marakes zavzamejo leta 1269 nomades iz plemena  zénètov na skodo zadnjih Almohadov Ko se pojavi vzpon dinastije mérinidov Marakes zacne polahko zaostajati in izgubi tudi naziv prestolnice na racun njenega tekmeca Fes.

V zacetku XVI stoletja postane Marakes ponovno prestolnica kraljevstva, potem ko je bil sedez emirjev Hintata. Mesto se zacne ponovno dvigati in visek doseze za casa vladavine sultanov dinastije saadijcev, Mohammed El Mahdi et Ahmed al-Mansur Saadi.Zahvaljujoc nakopicenemu bogastvu dveh sultanov, Marakes je polepsan, restavriran in mogocne place so grajene v mestu. Palaca palais El Badi katero je dal graditi  Ahmed al-Mansur se je dobavljalo iz Italije z marmorjem iz Indije iz Kitajske in  iz Sudana - zal vsa ta lepota je izginila v casu in na odlok sultana Moulay Ismaila nekako  1695. Ta razkosna palaca je bila namenjena  za sprejem ambasadorjev in cesarskih poslaniko, ki so prihajali iz Spanije, Anglije in Otomanskega cesarstva. V casu kraljevanja saadijcev - zajdanidov se povzpne Marakes na najvisji ugled med sredozemljem in afriskim subsaharskim svetom saj so se tukaj krizale karavanske poti.

Koncem 17 stoletja dinastija alawitov nasledi saadijce oz zinaide. Prestol je bil prenesen iz Feza   in kasneje v Meknes - novo kraljevsko mesto. Sultan Mohammed III (1757-1790) si je to mesto Marakes izbral kot glavno kraljevo rezidenco zaradi blizine Mogadorja dansnje Essaouire, kajti njegov grancoski arhitekt mu je deal nacrte za to mesto. Med drugim je prva mednarodna prijateljska pogodba iz 1787 marosko-ameriski dogovor.1792 Marakes postane prestolnica in vnuk Mohameda III, Hicham je bil priznan kot sultan za to mesto in njegov brat Sulayman pa je bil legitimni vladar v Fesu in priznan s strani ouleyma. Zacela se je vojna med dvoje rivalnima sultanoma v kateri je izgubil Hicham 1796, kljub spanski podpori . Marakes pa je zasedel Sulayman v 1797 letu in mesto reintegrira v kraljevino Fes.

V zacetku XX stoletja je poznal Marakes kar precej nemirov. Po smrti velikega vizirja Ba-Ahmeda leta 1900, ki je bil resnicen regent serifskega cesarstva tekom mladoletnosti mladega sultana Abd al-Aziz - Maroka je bila dezela pod vplivom anarhije, plemenskih prepirov, komplotiranje velikih fevdalcev, ne racunajoc pri tem pa se evropske intrige. 1907 leta Moulay Abd al-Hafid, kalif (predstavnik kraljevine - makhzen) je bil v Marakesu oklican za sultana s strani velikih plemen iz Atlasa in nekaterih ouleyma ki se niso strinjali z legitimiteto njegovega brata Abd al-Aziza. To je bilo leta 1907 ko je bil v Marakesu umorjen francoski zdravnik Mauchamps, ketre so sumili spijonaze v korist Francije. Francija je izkoristila ta dokodek in poslala svoje cete da zasedejo in okupirajo Maroko od Oujde do Casablake. tok. Francoska kolonialna vojske je dobila tudi odpor s strani Ahmed al-Hiba, enega sinov sejka  Ma El Aïnin ki je prisel iz Sahare s svojimi nomadskimi vojscaki iz plemena Reguibat. Po bitki pri Sidi Bou Othmane, kjer zmaga francoska vojska . Francozi zasedejo Marakes in tako postane Marok francoski protektorat leta 1912. Tej francoski zasedbi je veliko pripomoglo vdinjanje plemen Imzwarn in jnjihovih sefov ki so bili po rodu iz bogate in mocne druzine   Glaoui.

Eden od teh postane zelo znamenit saj postane oz se dvigne na mesto marakeskega pasa , to je na funkcijo ki jo bo zasedal celih 44 let do konca francoskega protektorata. Pasa Glaoui je bil poznan kot dober kolaborator francozov , s katero pomocjo so oboji uspeli vreci iz prestola Mohammed Ben Youssef (Mohammed V) in ga nadomestili z njegovim bratrancem Ben Arafa.Thami El Glaoui ze zelo poznan ker je zivel na visoki nagi, smatral se je za pravega monarha in postane simbol kolonialne ureditve v Maroku Kljub temu pa se ni mogel upreti dvigu nacionalnega sentimenta, niti odpora proti zasedbi s strani navadnega naroda. Francija se je odpovedala svojemu protektoratu zaradi vojne v Indokini, kjer je imela svoj pekel in propad in zacetkom vojne v Alziriji. Po dveh zaporednih izgonih in konfinacijah na Korziki in zatem na Madagaskarju Mohammed Ben Youssef  dobi francosko dovoljenje da se vrne novembra 1955 domov in s tem konca delo despota Glaoui na Marakesom in okolico.

Kultura

Marakes je tudi univerzitetno mesto. Univerza Qadi Iyad je najvecja v regionu. Zadnje case se je ustanovila tudi fakulteta za vizualne umetnosti v sodelovanju z fundacijo Dar Bellarj in marakesko univerzo , ki ji pomaga pri formiranju studentov za film in televizijo. Marakes organizira tudi mednarodni filmski festival.

 

Podnebje

V Marakesu so zime kar precej hladne v jutranjih urah, samo termometer se zelo hitro dvigne na 18°C in zopet proti veceru temperatura pade tam okrog 7°C . Medtem pas o poletja zelo vroca in ni redko da se zivo srebro povzpne nad 40°C Rekord temperature je bil dosezen 17 julija 2012 z temperaturo 49.6°C  Nevihte so najbolj pogoste v oktobru in novembru kajti en vlazen in nepogosti veter imenovan Herrûrco, se pojavi jeseni ki prinasa dez in nevihte. Kar pa se tice zime, je precej vlazna in ni redko da nebi dezevalo vec dni zapored. Hribovje Atlasa zelo zasnezeno pozimi namrec obkroza marakesko planjavo.

 

Medina

Mestno obzidje v  Marakesu

 

La palmeraie

Gospodarstvo

 

Gospodarstvo v Marakesu je bazirano v glavnem na turizem, trgovino in obrtnistvo. Hotelska infrastruktura  je znana zadnja leta z zelo hitrim razvojem – pomnozila se je 4 krat 

Marakes steje osem soukov, kjer dela 40 tisoc loncarjev, usnjarjev in drugih rokodelcev. Njihova proizvodnja je danes v konkurenci z plasticnimi sandalami iz Kitajske, djelabe so iz sinteticne tkanine ali falsne palestinske rute so delane v Indiji ali na Kitajskem.

V blizini mesta je tudi  l'aéroport Marrakech - Menara, drugo najvecje letalisce v Maroku.

Zelezniska postaja v Marakesu je ena izmed zelo vaznih marokanskih postaj, kajti ena linija hitrih vlakov bo dosegla Marakes iz Kazablanke tekom leta 2017, ki se bo kasneje podaljsala do Agadirja.

Turizem

Place Jemaa El Fna

Mesto je zelo turisticno saj ga obisce letno preko dva miljona turistov. Tu je tudi zacetek izletov proti Atlasu in Sahari in marokanski puscavi.

Spomeniki in turisticne tocke

La mosquée Koutoubia

http://www.marrakech-imperial.com/riad-marrakech.php

http://www.maroc-anacondatours.com/location-minibus.php

 

cesarska mesta

NA VSTOPNO  STRAN