Fes  فـاس

 

Blason de Fes  Mestni grb…     Vue sur la médina de Fes

                                              Pogled na Medino v Fesu

 

 

 

 

Administracija :

Maroko

DEMOGRAFIJA

 

Regija:

Fes Boulemane                         

Prebivalstvo

/ Fassi, Fassie

Prefektura :                                       

Fes

Stevilcnost:

946 815 preb

Zupan 

Abdelhamid Chaba

Gostota :

10638/hab/km2

Guverner :

Derdouri Mohamed 

Nadm visina

: 576 m

 

Fes , Fez po nekdanji fonetični arabski pisavi, je mesto v centru kraljevine Maroko, oddaljen kakih 180 km vzhodno od današnje kraljevske prestolnice  Rabat. Je drugo mesto najbolj naseljeno v Maroku takoj za Kazablanko Uteljeno je bilo koncem VIII stoletja pod vladavino Idriss-a Ier.

Mesto Fes v obzidju je formirano iz mestne občine Fes, ki se deli na šest mestnih okrajev in občine Méchouar Fes Jdid (kjer se nahaja kraljeva palača), in obe občini skupaj štejeta  okrog 950.000 prebivalcev po popisu iz leta 2004

Njena medina je vpisana pod svetovno zaščito UNESCO-a, slava mesta Fesa pa se smatra kot ena izmed prestolnic arabsko-muslimanske civilizacije poleg Damaska, Bagdada, Kordobe, Istanbula ali pa tudi Alexandrije.

 

 

Panoramski pogled na medino Feza

Toponimija

Toponimsko ime mesta Fes je neugotovljivo, nakateri pravijo da je to iz legende nekateri pa da bi prihajalo iz zgodovine.

Mesto je znano že iz X. stol klasična etimologija Feza kakor ga tolmačijo nekateri stari avtorji   (Abou Bakr ben Mohammed er-Razi et Ibn Abi Zar), nekateri pa zatrjujejo  da je ime prišlo od odkritja enega krampa kar se reče po arabsko ???? (Fä's), kar naj bi dalo ime Madinat Fäs.

Po eni ljudski legendi Idris I utemeljitelj Fesa, je sodeloval pri gradnji mesta in njegovih temeljev z krampom iz zlata in srebra, in tako se je mesta oprijelo arabsko ime po krampu (fes)

Končno ena zadnja hipoteza pa je ime berberskega porekla ker je bilo mesto razdeljeno na Fäs ali  Madinat Fäs (utemeljeno med 789-790 s strani Idris I) in  Al-Alia (grajeno med 808-809 po Idris II), vsako pa je imelo svoje obzidje grajeno na eni in drugi strani bregov reke, na desni afäsi po berberskemu chleuh, afusi po berberskemu iz pogorja Rif. Torej ime Fäs je deformirani koren berberske besede  fäs kar pomeni na desnem bregu

Zgodovina

V medini Fesa

Mesto « Médina Fes » je utemeljil in  prve stavbe postavil  Idris Ier leta  789 na mestu današnjega trga Andalous. V 808letu, Rashid začne z gradnjo « al-Aliya » na drugi stani wadija pri Fesu. Al Aliya se zelo hitro razvija in postane pravo mesto z mošejo, palačo in kisariya-o (tržnica).

Izviri pitne vode v okolici Fesa so bili poznani celo v arabski poeziji, in ni nobenega dvoma da je bilo mesto grajeno zaradi vode in tako postalo cesarska prestolnica in metropola.

Situacija pa se je v mestu precej spremenila ko sta prišla dva velika vala emigrantov in sicer leta 817/818 se je v mesto naselilo 800 družin iz Andaluzije, ki so jih izgnali Omeyyadi iz španske Kordobe. Malo zatem pa je se iz tunizijskega mesta Kairouan ( pribežniki so bili preganjani s strani Aghlabitov) 2000 družin zateklo zopet v Fes samo na drugi strani brega. Univerzitetna mošeja « Quaraouiyine » ustanovljena v 9 stol postane duhovni in kulturni center v tem času. Njen vpliv se je čutil v šolah islamske Španije in dalj od Evrope, ki je imela spoštljivost kot ena najstarejših univerz na svetu. 

Novi prišleki so prinesli s seboj tudi tehničnega in obrtniškega znanja, kakor tudi eno dolgo periodo mestnega življenja. Pod vplivom teh prišlekov Fes postane važen kulturni center in potem še bolj po ustanovitvi  univerze Quaraouiyine se povzdigne kot religiozni center in duša Magreba.

Fes se nahaja na zelo važnem področju, kjer se križajo trgovske poti, v krajih kjer je narava zelo bogata z raznimi surovinami za obrtništvo (kamen, les, glina). To pa je mesto izkoristilo in se hitro razvilo. Fes se namrec nahaja na križišču karavanskih poti iz Sredozemlja proti črni Afriki ki je šla preko velikega trgovskega mesta Sijilmassa (izginila v  XVIIe stol) v regiji Tafilalt.

Srednji vek

El Qaraouiyyine v Fes-u

Tekom Xe in XIe stoletja je mesto Fes zavzeto in oblegano s strani Maghraoua. Bilo je središče  bitk in bojev med plemeni Zénetov Maghraoua in  Banou Ifren za vzpostavitev vladanja.

Oba dela mesta se združita v Srednjem veku 1069 leta ko se je porušil delitveni zid med dvema deloma mesta. Fez je izgubil svoj pomen, ko je Marakeš postal cesarska prestolnica za časa dinastije almoravidov  v 11 stoletju, toda spet se povzdigne po letu 1250 zahvaljujoč se merinidski dinastiji. Pod to dinastijo nastane novo mesto  El Medinet El-Beida (belo mesto) v letu 1276, ki ima svoje obzidje, palače in vrtove.  Judovska etnična skupnost ki je bila v bližini kraljeve palače se je morala umakniti v Mellah (judovska četrt) to je v nekdanjem delu četrti sirijskih lokostrelcev. V začetku 14 stol (na višku špansko-mavrske umetnosti) mesto zazna velik napredek. Univerza Quaraouiyine je na svetovnem slovesu. Zahvaljujoč karavanam  ki trgujejo med pristaniščem Badis in Rifom, je mesto Fes stalno povezano z islamsko Španijo in celo Evropo. Leta 1471 mesto pade  v roke dinastiji Beni Wattas ki ustanovi kraljevino Fes,

 

XVIe stoletje

1522, Fes utrpi velik potres ki delno razruši mesto. V naslednjih letih se je mesto restavriralo in rekonstruiralo, dozidale so se   nove zgradbe  Dinastija Saadijcev  zavzame mesto leta 1554, samo si izbere za prestolnico Marakeš. Na koncu XVIIe stol. z začetki dinastije alaouitov, Moulay Ismail izbere Meknes za novo prestolnico.  V Fezu postavi na oblast en del nekega klana  Udaia ki mu je pomagal za prevzem oblasti. Po njegovi smrti  (1727), Udaia se revoltirajo, in bodo izgnani iz mesta šele 1833 s strani Abd al-Rahman. Moulay Abdallah, naslednik Moulay Ismaila, napravi iz Fesa njegovo kraljevo rezidenco renovira in zgradi nove mošeje, šole (mederse), mostove, ceste in ulice Fes Djedida so tlakovane.

XIX stoletje

Vrata Bab Bou Jeloud v Fesu

V 19 stoletju dvoje starih del mesta sta spojeni in nove gradnje se začnejo v mestu kot na primer palača bouloudjoubou. Do začetka francoskega protektorata 1912 leta Fes je prestolnica Maroka.

Francoski protektorat in neodvisnost

V Fezu je bila podpisana francosko-španska pogodba za sever dežele in za zahodno Saharo 30 marca 1912. Manj kot tri tedne po podpisu te pogodbe manifestacije nastanejo v mestu, in Rabat Francozi imenuje za glavno mesto, Fes pa ostaja kraj kraljeve rézidence in kulturni, obrtniški, trgovski in še vedno politični center. Stranko  istiqlal (stranka za neodvisnost) ustanovi v Fezu Allal El-Fassi Veliko iniciativ prihaja iz Fesa da se prežene okupatorje Francoze.1944 je sestavljen v medini manifest za neodvisnost . Mesto bo poznalo se več vstaj in neredov kot leta 1980 in v začetku 1990.

Pod direkcijo Lyautey-a in po načrtih arhitekta Henri Prost eno novo mesto se razvije v okolici Dar Debibagh ne jugu Fes Jedid-a. To je bil rezidenčni evropski center in tu se je počasi naselila tudi lokalna državna administracija. Velika posledica prenosa prestolnice pa je odhod enega dela ljudi proti Kazablanki Rabatu in delno tudi proti Tangerju. Mnogo ljudi torej od navadnega obrtnika, preko pismenih ljudi so morali zapustiti mesto, ko je to izgubilo status prestolnice.

Prebivalstvo

Mesto Fes šteje sedaj okrog 1 050 000 prebivalcev in se razteza na 271 hektarjih -  karakteristično pa je da nima urejenega nobenega načrta za promet ki se deli na tri strani :

Fes el-Jedid in  Fes el-Bali sestavljata medino Fesa, ki je sestavni del svetovne kulturne dediščine UNESCO-a.

Medina v Fesu pa šteje danes nekaj čez  156 000 prebivalcev.

Podnebje

Fes se nahaja v bližini srednjega Atlasa v notranjosti in ima prednost mediteranskega podnebja v jutranjem času in čez dan preide v kontinentalnega zaradi bližnjih gora. Srednji Atlas je samo 60 km stran od mesta zato je tudi temperaturna razlika zelo nihajoča. Vsakih 5 let v Fezu sneži    letnih padavin je okrog 500 do 600 mm.

Za potovanja so najboljša sezona od aprila in maja ker so ze temperature 23 in minimalne 10 stopinj  - septembra pa se razpnejo med 16 in 29°C

Pozimi pa je mesto zelo hladno, kljub temu pa bolj prijetno kot na Atlasu ali v Rifu.

 

Gospodarstvo

Strojenje kož v Fesu

Fes računa na gopodarstvo v turizmu, saj je zadnja leta obnovljenih ogromno starinskih buržuaznih hiš imenovanih « riad » ali « dar ».

Mesto je poznano bo bogati tradiciji obrtništva, ki je ljubosumno čuvano, da se prenesa od očeta na sina in to že veš desetin generacij.  Mesto je na bogati planoti imenovani Sais, in ima zelo veliko prehrambeno industrijo

Šolstvo

Mesto Fes se je vedno smatralo kot kulturna in spiritualna prestolnica Maroka. Dolga leta je imela edino univerzo v severni Afriki poleg tunizijske Zitoune. Univerza Karaouyine je poznana po svoji veliki knjižnici, ki nosi isto ime.

Danes je Fes kulturna destinacija « par excellence ».Njeni kolegiji liceji so poznani v celem svetu, predvsem liceja Moulay Idriss in Moulay Rachid. Ta dva liceja sta imela priliko videti iz svojih učencev veliko promocijo znanstvenikov, zdravnikov, arhitektov, inženirjev ki so bili cvet inteligence Maroka pred začetkom neodvisnosti 1956. V preteklosti tuji študentje iz celotnega islamskega sveta so študirali v medersah v Fezu teologijo, stanovali pa so v bližini meders in imeli tudi neke vrsto štipendije da so se lahko vzdrževali.

Kultura

Kulturni center  Agdal se nahaja v središču mesta in ima gledališko dvorano in dvorano za glasbene koncerte , razstavne dvorane in eno biblioteko. Galerija Mohamed Kacimi, katero je zgradila država in je pod mestno direkcijo in upravo organizira razstqve moderne umetnosti.

Univerze

Univerza Al Quaraouiyine

Univerza Al Quaraouiyine v Fesu je najbolj poznana in imenitna v tem mestu. To je mestni emblem in njena arhitektura  je najlepši primerek andaluzijsko – mavrske arhitekture. Njeno ime izhaja iz skupine 2000 družin - doseljencev iz tunizijskega Kairouana) ki so se naselile in ustanovile novo mestno.

Začela je z delom v 9 stoletju in bila skupaj v asociaciji z eno mošejo . Iz tega časa pa se smatra da je to ena najstarejših univerz na svetu, vsaj kar se time kot vzgojna visokošolska ustanova

Kakor vse univerze   v Srednjem veku ( bilo to zahodna krščanska Evropa – bodisi muslimanski vzhod) je dajala predavanja najprej iz teologije, in ker teologija tolmači pravo se je dajalo tudi juridične študije.  Ta univerza je bila tudi kot stražni stolp očuvanja arabskega jezika (študij jezikov, slovnice in retorike-govorništva) ter prevajanj raznih tekstov iz hebrejščine, grščine, latinščine v arabščino. Ima tudi lepo knjižnično zbirko rokopisov.

Kar se tiče studija teologije in prava, je bila vsa na osnovi malékitske doktrine – to je dokritn ali obred ki ga imajo zahodne afriške muslimanske države  do Nigra in Nigerije (neki deli)

Precej znanih profesorjev iz te univerze :

Ta univerza je veliko darilo maroškemu narodu in ljudstvom arabsko-islamskega porekla v izgradnji islamske personalnosti , religiozne identitete ter socialnemu dogajanju.

Univerza Sidi Mohammed Ben Abdellah

L'université Sidi Mohamed Ben Abdellah je moderna univerza ustanovljena leta  1975.  Šteje devet oddelkov in opremljena z vsemi modernimi pripomočki, knjižnicami, amfiteatri, laboratoriji, konferencnimi dvoranami, ter multimedijsko opremo:

Turizem

 Panoramski pogled na staro Medino

Ta zadnja leta turizem zelo napreduje (preko 1 miljona turistov na leto) in postaja zelo važen faktor gospodarstva. Fez nudi nekaj kulturnih manifestacij, in precej tujcev je pokupilo stare hiše in jih spremenilo v « hiše gostov »

Stara medina je bogata z njenim obzidjem gradovi, Mošejami, souki, svojimi ulicami tisočerih dišav ki jih ni videti nikjer drugje na svetu. V mesto lahko gremo preko legendarnih vrat Bab el Guissa na severo-vzhodu, vrata Bab Ftouh  na vzhodu na cesti iz Taze, ki vodi med drugim proti termam Sidi Harazem, vrata Bab Jdid ki so najbližja da se porazgubite med souki. Vsaka od teh vrat ima svoje karakteristike predvsem Bab Boujloud, ki nosi isto ime kakor mošeja, zatem je Medersa Bouanania z svojimi visečimi urami – zatem souk Al Attarine – trgovanje z hennejem in začimbami  mestna četrt Moulay Idris – ustanovitelj mesta kjer lahko vidimo njegovo grobnico-mavzolej – in drugi kralj dinastije  idrisidov ki izhajajo iz preroka Mahometa, zatem strojarnice kož v Guernizki četrti ali pa one bolj oddaljene v Blidi (Chowara)

Mošeja  Quaraoyine je dvojčica z ono v Kairouanu. Ta velika mošeja je poznan po celem svetu ker se nahaja v središču soukov bivše stare medine in vsa zgoraj omenjena vrata nas pripeljejo do nje.

Trg Chemaine je poznan po trgovini z dateljni in orehi in s svojim obrtništvom usnjenih pasov. Nasproti je trg Seffarine ki je poznan po izdelavi in prodaji bakrenih pladnjev in medenie . V tej četrti se nahaja tudi poznana biblioteka AL Karaouiyne.

Medina je razdeljena po legendarni reki ki ločuje mesto na dva dela imenovana Aadwa. Ta dva bregova obstojata že od začetka mesta v casu Idrisa 1.

Več bogoslovnih šol ( medersa) je možno obiskati in pogledati predvsem El Attaryne  in medersa Bouananya in medersa seffarin .Do leta 1960 je bil Fes Poznan kot prestolnica kulture po tem letu pa jo je spodnesel Rabat z Univerzo Mohammeda V

Na trgu Seffarine med delavnicami kjer obrtniki kujejo medenino in baker lahko obiščemo biblioteko Quaraouyinne, ki čuva v svojih prostorih na tisoče neizdanih rokopisov

Hiša fassi izstopa po kvaliteti in lepoti svoje arhitekture in profesionalizma obrtnikov ki so to gradili. Velike družine fassi s svojim patriarhalnim sistemom  so se očuvale tu do 70 let prejšnjega stoletja. Zaradi odhoda mladine na študije (medicine in arhitekture)   v Rabat ali v inozemstvo so ta sistem družin popolnoma razblinile.Veliko teh hiš je sedaj praznih ali pa razprodanih in več različnih družin stanuje v njih.

Spomeniki

     

 

Trg Nejarine                     Minaret Mederse Bou Inania

Mošeje v  Fesu

Texte alternatif pour l'image

Sidi Ahmed Tijani

Mavzoleji v Fesu 

Mavzolej Moulay Idriss II    MavzolejSidi Boughaleb   Mavzolej Sidi Ahmed Tijani

Muzeji v Fesu

Palais Batha  Musée Nejjarîn des Arts et Métiers du bois  Musée du Borj Nord  Musée de la musique arabo-andalouse a Dar Adiyel  Dar Belghazi

Mederse ali islamska semenišča v  Fesu 

Fondouki (caravanseraj) v Fesu

Fonduki so v arabskem svetu isto kot v osmanlijskem imenovani karavanseraji ( gostisca z prenocisci za potujoce trgovce )  Po statitikah  agencije za rehabilitacijo medine v Fezu to mesto steje se  115 fondukov od katerih jih je 16 se v dobrem stanju, 71 je poskodovanih , 15 da se bodo kmalu zrusili in 13 v rusevinah.

Texte alternatif pour l'image

 

Fondouk Nejjarine

Obzidja in stražni stolpi v Fesu

 

Zemljevid obzidij in stražnih stolpov v Fezu

Mestna vrata v Fesu

Kasbe v Fesu

Palače v Fesu

Fontane v Fesu

Fes, duhovna prestolnica

Kulturna in duhovna prestolnica Maroka, Fez je tisočletnio mesto. Ko se po njemu sprehodimo nas prevzame   z zgodovino in njenimi številnimi Mošejami, médersami, fondouki, fontanami za ablucije, zgodovinskimi vrtovi, obrambnimi zidovi, pojačanimi mestnimi vrati, mellahi in sinagogami, manufakturami, mavzoleji, palačami in riadi, trgi in souki. Od Idrissidov pa do Alaouitov, od Andaluzijcev do Judov, vse dinastije in vsi narodi so tu pustili svoj pečat.  Ta zadnja leta se nekatere spomenike rastavrira in obnavlja  kot je to médersa El-Attarîn, zatem médersa Bou-Inania (XIVe stol), Magana (hidravlična ura) in tudi biblioteka mošeje Quaraouiyine.  Ta zadnja čuva redke rokopise  znanega arabskega znanstvenika Ibn Rochd (Averroes  ) ali  Ibn Khaldouna. Imenovani tudi « zeleni spomeniki », vrtovi palače  Batha,  zgrajene v 19 stoletju ko je vladal alawitski sultan Moulay Hassan Ier in tudi vrtovi Riad Moqri iz začetka XXe stol., so spet ozeleneli. Danes je medina glavna atrakcija v Fezu.

Jezik

Če je klasična arabščina jezik literature, je dialektalna arabščina vsakdanji pogovorni jezik Govorica po fezanskem dialektu ima neke čudne izboljšave in olepšave (kakor ljubljanski žabarji : krompir je krompirček, juha je juhica) feminiziranje kot andaluzijska-mavrska arabščina ki je ostala od naseljenih prebežnikov v srednjem veku iz Andaluzije.

Obrtništvo

Lončarstvo v Fezu

Fez je mesto kjer je keramika res na višini. Zelo starega porekla feška keramika dominira v kobaltno modri, barvi tega mesta, kjer se meša še zelena in zlato-rumena barva. Keramičarji so res pravi umetniki, lončarski mojstri iz Feza pa poznajo subtilno emajlirano ornamentiko.

V Fezu se je pojavila emajlirana in lakirana keramika. 814 sprejme Idris II iz Kordobe na tisoče emigrantov , ki so poznali izdelavo te umetnosti, katere Marok do tedaj ni poznal. Lončarija kot predmet vsakodnevne uporabe postane istočasno umetniško delo in ta keramika je postala kot renomé za celo severno Afriko.  V času   almohadov se je naštelo v Fezu ze preko 180 lončarjev. Še danes se jih smatra da so ostali v nekem številu okrog  50 obrtnikov, ki zaposlujejo delavce in vajence.

Transport

 

Železniška postaja  de Fes-Ville.

cesarska mesta

NA VSTOPNO  STRAN