Portugalska

Drapeau                Blason 

Zastava

Grb

                     Description de l'image  EU-Portugal with islands circled.svg.                                                          República Portuguesa (pt) República Pertuesa (mwl)

Administracija                                                                                   Zemljepisni podatki
Drzavni sestoj Enotna rebublika pol-predsedniski sistem Velika mesta Lisbonne, Porto, Braga, Coimbra, Setúbal, Viseu, Guimaraes, Aveiro
Predsednik Aníbal Cavaco Silva (Indép.) Povrsina  92 201 km2 
Prvi minister Pedro Passos Coelho (PPD/PSD) Vodne povrsine 0,5 %
 Uradni jezik Portugalscina] GMT UTC +0: (WET); Heure d'été: UTC+1: (WEST)
Prestolnica Lizbona  Prebivalstvo 10 562 178    ali 114.3 preb/km2

Portugalska ali z polnim imenom Republika Portugal v portugalščini República Portuguesa, je država na jugu Evrope, članica EU in se nahaja na zahodu iberijskega polotoka . Ta dežela je najbolj zahodni del kontinentalne Evrope in meji na severu in vzhodu s Španijo, na jugu in zahodu pa na Atlantski ocean. Portugalska ima še pod svojim ozemljem otočje Azorov in Madeiro, ki se nahajajo v severnem delu Atlantskega oceana .

Ustanovljena v XII stoletju , kraljevina Portugalske  postane v XV stoletju ena glavnih evropskih zahodnih sil, kajti igra eno med glavnimi vlogami Velikih odkritij in ustanovi veliko kolonialno ozemlje v Afriki, Aziji in Južni Ameriki . Moč dežele pa začne upadati že v 18 stoletju. Portugalska monarhija je padla leta 1910, zaradi vojaskega udara, ki prisili kralja Manuel II na izgnanstvo.   Prva portugalska repuiblika je politicna ureditev v času padca monarhije 5 oktobra 1910   in  vojaskega udara spet leta 1926 in to 28.maja. Zatem pa je dežela pod vladavino avtotaritarnega sistema Antónia de Oliveira Salazarja in to do Nagelnove revolucije   leta 1974 , ki prekine z salazaristično populistično diktaturo, ponovno  pa se vzpostavi demokracija na celotnem teritoriju Portugalske.                                                                                                                                                            

Portugalska postane koncem 20 stoletja ena napredna in zelo razvita dežela, socialno in politično pa zelo stabilna. Članica - ustanoviteljica NATO-a leta 1949 in OCDE leta 1948, je tudi aktivna članica OZN od leta 1955, članica Sveta Europe od 1976 ter članica Evropske unije od 1986 - čclanica Schengenskega obmocja . Je ena izmed ustanoviteljicami  tudi euro-cone leta 1999. Leta 2011 se v Portugalski pojavijo veliki  gospodarski problemi, kar pripelje deželo v recesijo in sproži soci-gospodarsko in politično krizo..

Zaveznica Združenih držav Amerike ali vzdržuje odlične kontakte ter povezave z Marokom   Brazilijo Španijo in Francijo , katere so štiri privilegirane partnerice

V tej deželi, ki je poznala diktaturo od 1926 do 1974, je gospodarstvo začelo napredovati šele po letu 1975, samo pripeljalo je do tega da je več kot en miljon in pol portugalskega prebivalstva emigriralo pred tem časom, bodisi zaradi diktature, kolonialnih vojn ali zaradi revščine. Velike sprejemnice tega portugalskega izseljenega prebivalstvo so Brazilija, Francija in Luxembourg (14.1% previvalstva velikega vojvodstva so Portugalci) zatem Švica Združene države, Argentina, Venezuela in Kanada, in celo Andora (15.75% prebivalcev Andore so Portugalci). V trenutnem stanju je portugalska diaspora ena on največjih evropskih in svetovnih diaspor.

Če je vstop v Evropsko unijo izboljšal ekonomski položaj države, se sedaj na Portugalskem čuti zelo močna gospodarska kriza. V letih 1980 do 1990 je bilo financiranje iz skladov EU dobrodošlo za Portugalsko, saj je uspela izboljšati prometne povezave, kmetijstvo in turizem.  Življenski standard portugalske populacije je verjetno v tej krizi eden izmed najnižjih v Evropi. Samo še lizbonska regija se nekako drži na višini standardov evropskih prestolnic. Turizem predstavlja enega izmed bogastev Portugalske, predvsem na jugu dežele in sicer  v Algarve, prestolnica Lizbona  pa je mesto na 35 mestu najbolj obiskanih prestolnic na svetu. Portugalska sprejme letno preko 23 miljonov obiskovalcev. Dežela je tudi ena vinorodnih držav, poznana predvsem po portovcu in madeirskih vinih. Se vedno pa je Portugalska največji svetovni proizvajalec plutovine

Portugalska prestolnica Lizbona je gostila Svetovno razstavo na temo oceanov leta 1998, in je tudi kandidatka za organizacijo Poletnih olimpijskih iger 2020 v alternativi Lizbone in Porta.  Skupaj s Španijo sta tudi kandidatki za Svetovni pokal v nogometu 2018 leta, potem ko ježe gostila evropski šampionat leta 2004.

ZGODOVINA

Predzgodovinsko obdobje in predzgodovinska antika                                                                                          

Članki v detalju : Lusitanie, Iberes, Celtes et Culture des Castros

                                                   

Une gravure rupestre de la vallée de Côa                                 Le cromlech des Almendres.

Najstarejši ostanki civilizacije v Portugalu so iz Paleolitika: jamske slike in gravure v bližini Escourala (Alentejo) zatem v Mazuoco (Tras-os-Montes) in predvsem v dolini Vale de Côa, iz obdobja  22000 et 10000 pr.Kr

Večina teh spomenikov se nahaja na desni oz severni strani reke Tajo ki pričajo o prisotnosti prebivalstev-lovcev. Proti 10.000 pred Kr. Iberi naseljujejo notranjost dežele in polotoka. Ta teritorij kasneje prevzame ime "iberijski polotok"

Med leti 4000 in 2000 pred Kr. je bila Portugalska in Galicija posejana s specialno megalitsko  naseljeniško kulturo, katera pa ni bila prisotna na celem polotoku, namreč imela je specialno pogrebniško in ritualno arhitekturo z kolektivnimi pokopnimi obredi.Še danes se najdejo ostanki le teh v deželi, vecčnoma v pokrajini Alentejo :   cromlech iz Almendres v blizini Évore, ali pa v dolin maria do Melo bodisi tudi v Portela de "ogos kakor tudi en dolmen

V času bronaste dobe se ze opaža vzpostavljanje morskih kontaktov  proti atlantski obali in proti Bretaniji in britanskim otokom, medtem ko južni del polotoka vzdržuje pomorske trgovske povezave  v Sredozemlju: Grki in Feničani ki so prišli iz današnjega ozemlja Libanona, in tudi z njihovimi potomci, kateri pa so bili kartagenci  in z njihovim sodelovanjem odprejo začasno trgovanje predvsem z predmeti metalnimi   (zlato, srebro, železo in mesing) pa tudi kar se tiče soljenja  atlantske ribe katero je bilo zelo poznano v sredozemlju. Feničani so utemeljitelji in prvi prebivalci Lizbone  okrog leta 1000 pred Kr. 

Citânia de Briteiros, v provinci Minho, je najbolj ohranjena iz časa železne dobe - in keltskega kulta na Portugalskem

V času železne dobe eno prebivalstvo indo-evropskega porekla se naseli na tem področju: to so Kelti ki kaj hitro poselijo center iz zahod polotoka, in živijo skupaj v malih izoliranih naseljih, največ na dvignjenih terenih z okroglimi bivališči ((castros) in se bavijo z živinorejo in poljedelstvom. Vsakih 150 bivališč je strnjenih in obdanih z neke vrsto obzidja, kakor ga imamo priliko videti v Citânia de Briteiros. V takem naselju najdemo tudi pogrebni objekt . Kakor so že sposobni udomačenja ognja in železa, delo na zemlji jim postane dosti bolj efikasno , pridelki se povečajo in s tem življenjski pogoji in demografija se povečuje.  Luzitanci  prebivajo na teritoriju današnje Portugalske in v španskih provincah León in Estremadure. Luzitanci govorijo svoj jezik in pocasi zasedejo celo Estremaduro (danasnja spanska Galicija - jezik galjego)

Portugalska v rokah Muslimanov:   Gharb Al-Andalus                                                                                             Dodatni clanki  : Gharb al-Ândalus et Conquete musulmane de l'Hispanie

Potem ko so bili po nekaj mesecih premagani Wisigothi,arabski Omeyadi so v tem času velikega vzpona na zahodu polotoka ,
in zavzamejo večinski del iberijskega polotoka leta 711. Poleg iberijskega polotoka in Septimanije arabske čete zavzamejo se francoski
Narbonne, se izkrcajo na Siciliji, katero zasedejo 715 leta, Sardinija, Korzika in Baleari sledijo 724

Kraljevstva  Taifas leta  1037 

Tako je od leta 711 Portugalska postala del cesarstva Omeyadov iz Damaska do leta 750, zatem pa Iberijski polotok pade pod jarm Abd al-Rahman Ie , ki je ustanovil neodvisen Kordobski emirat , predno je to postal Kalifat Kordobe  do njegovega sesutja leta 1031.. Po temu razsulu  se kalifat razdeli na 23 neodvisnih guvernerskih kraljevstev (Reyes de taifas, muluk at tawaif). Njihovi guuvernerji se oklicejo za emirje in vzpostavijo diplomatske odnose z krščanskimi kraljevstvi. Večina portugalskega ozemlja pade pod upravo Taifa de Badajoz Aftazijcev, in pod  Taifa de Sevilla ki ji vladajo   Abbadijci.

                                                   Carte de la Reconquista

Cesarstvo  Almoravidov 1100 leta                                                                     Koledar izgonov

Obdobje Tajf se počasi ponehuje ko se začenja drugo obdobje tajf   z jačanjerm dinastije Almoravidov ki pridejo iz Maroka 1086 z Bitko pri Sagrajas in z nadaljevanjem Almohadov

Al-Andalus je bil razdeljen na razne distrikte ki so se imenovali Kura. Ghar el-Andalus je v času njenega viška imel kar deset kur-a. in katera je vsaka imela svojo prestolnico. Glavnina od teh mest so bila  v tem času Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém, Lizbona ali Coimbra.

Muslimansko prebivalstvo province je bilo v glavnem arabsko, berbersko in latinsko, ki je sprejelo islam. Arabci so bili v večini jemenskega porekla, in kljub temu da so bili v manjšini so predstavljali neke vrste elito. Berberi so prišli iz gorovja severne Afrike , in so bili po večina nomadi. Novi naseljenci, kljub temui da so bili v manjšem tisočglavem številu so se v glavnem naseljevali okrog Algarve  ali pa na splošno južno od reke Tajo.

Rekonkvista in izgon muslimanov

Rekonquista  imenovana ponovna krščanska zasedba ima ,zgodovinsko ime na iberijskem polotoku. To je bilo krščansko-katoliško gibanje ki ima osnovo že iz osmega stoletja , in se je zavzemalo da kristjani ponovno zasedejo iberijska ozemlja, ki so kim jih odvzeli Arabci v času muslimanskih invazij v Evropo in predvsem na iberijskem polotoku.

Tradicionalno Rekonkvista na iberijskem polotoku se je začela z   pri bitko pri Covadongi to je l 718 ali 722, v kateri je wizigotska elita z Pélagijem premaga eno islamsko armado in postavi svojo oblast na severu polotoka z imenom Kraljevina Asturije.

Po letu 1139 z znametito protimuslimansko bitko pri Ourique  Alphonse Henriques je imenovan za prvega portugalskega kralja s strani njegovih čet. Prvi dokumenti, ki pričajo da je bil Alfons z titulo kralja  je bilo to 1139-1140. Pred tem pa je bil njegov naslov "princeps" knez-princ

Po več vojnih kampanjah in spopadih, katere so podpirali tudi Templarji in Križarji,   Rekonkvista se nadaljuje do končnega iin definitivnega izgona Arabcev. Katoliška  Inkvizicija je bila na začetku ustanovljena zato, da preganja in požge na gramadah vse muslimane, in tako je imela tukaj v glavnem levji delež. Ponovna zasedba z krščanskim življem se sedaj nadaljuje na severu polotoka in predvsem v Asturiji.

Leta 1249 Krščanski kralji končajo rekonkvisto popolnoma na Portugalskem, z zavzetjem  Faro-a po Alfonsu III. Po izgonu Arabcev iberijski polotok pozna versko, narodno in kulturno homogenizacijo kot je to ostalo do današnjega dne.

Rekonkvista je  končana zdaj se začenja obdobje svetovnih odkritij portugalskin in španskih pomorščakov

Začetek Kraljevstva na Portugalskem

Drugi detaljni članki : Afonso Henriques, Royaume de León, Royaume des Asturies, Royaume de Portugal et Gharb al-Ândalus.

Afonso Henriques, prvi kralj Portugaske

Prisotnost rimske kulture je na polotoku determinantna . Uporaba in portugalski jezik so močno latinizirani. Rimska populacija ki se je tu naseljevala že v začetkuu prvega stoletja našega štetja z lusitansko rimskim dogovorom Julija Cezarja leta 48. Rimjani ustanavljajo mestne naselbine in prometne strukture, ki so prisotne od tedaj še danes. Pomorski izvoz je bil prisoten na Mediteranu v glavnem za proizvode, ki so bili na polotoku - metali, oljčno olje, vino in konzerirana riba. Zasedba s strani Suevov v visigotskem času je občasna in zelo diskretna.

V VIII stoletju Omayadi okupirajo in naselijo deželo z muslimanskim prebivalstvom, ki pa ni bilo preveč trdno razen popolnoma na jugu, ko je bilo pod andaluško influenco in tudi najpozneja rekristijanizirano. (1249) Silves pozna kulturni razcvet do XI stoletja  Mertola  pa igra gospodarski napredek za pomorske menjave. Arabsko-andaluzijsko prebivalstvo je klub temu stevilčno omejeno. Njen vpliv se vidi predvsem v sistemu namakanj polj izračunov pobočij in debet vodnih virov. Portugalska specifičnost je predvsem v pridelovanju vina, sadja, jabolk, hrušk in smokev v Algarvi. Poraba vina se je nadaljevala pri Andaluzih, žitarice in predvsem riž so uspevali  v Alentejo,, tako pa tudi zelenjava kot na primer artičoke. Od teh časov pa jer ostala tradicionalna dekoracija v keramiki kot so  azulejos  (azuležos portug   azulehos špan)

                                                                         

Politična karta iberijskega  polotoka koncem XIIe stol                                                                                                   Prva portugalska zastava Križ

Za časa kraljevanja Alfonza 1. se krščanski kralji iz Asturije polastijo ozemlja celo do reke Douro. Kraljevstvo Leon šteje na začetku pet divizij :  Asturijo, zatem León, in Galicijo, z Portugalsko in Kastilijo. Vsako od teh "provinc" upravlja en grof. Zatem pa ob vsaki zasedbi novega teritorija   pokrajina se deli na grofije in vojvodstva. Leta 868 Porto et Braga sta priključeni leonskemu kraljestvu. V začetku IX stoletja  je jug Galicije ena zelo uspešna grofija , ki se je razvila okrog svoje religiozne metropole Brage  in njenega pristanišča v Porto-u Le ta nosi naziv Ť Portucale ť ali Ť Terra portucalensis ť (dežela  Portucale), se naslanjajoč na latinsko ime za pristanisce Porto (Ť Portucale ť)

Leta 1095 Urbain II okliče prvo križarsko vojno za osvobajanje svetih krajev predvsem pa še boj proti napredovanju Turkov proti Evropi, ki so ravno v tem času prešli na islam.  Že gregorijanske reforme so pozivale krščanstvo za boj proti poganskemu verovanju in raznim herezijam.  Torej v tem smislu leta 1095 Alfonz VI de Kastiljanski in kralj Leóna,priključi Galicijo in grofijo Portugal združenim v enotno kraljevstvo. Alfons VI  poročen z Konstanco Burgundsko pokliče na pomoč svojo burgundsko družino da osvojijo celoten polotok . Rajmund in Henrik Burgundski iz kraljeve francoske družine izhajata iz te gosposke, ki išče njune lastne teritorije in ta dva odgovorita pravocasno na poziv svojega španskega svaka.

V zahvalo in zaradi pojačanja njihovih vezi z drugimi monarhijami da za nevesto Rajmundu svojo hčer Urraque in tako postane Rajmund bodoci kralj Leona in Galicije. Henriku pa da za nevesto svojo pankrtsko (nezakonsko) hčer Térezo Leónsko in grofijo Porftugalsko leta 1093. Takoj ko se kraljevski dvor namesti v blizini Brage in sicer v Guimaraes ( od tedaj se smatra ta kraj kot zibelka Portugalske). Le ta je še malo podložen Alfonzu VI, kljub temu pa ima svojo veliko avtonomijo, in nadaljuje z osvajanjem dezele do reke Mondego

Leta 1139 Alfonzo Henriques, sin Henrika Burgundskega slavno zmaga pri znani zgodovinski bitki pri Ourique je la licu mesta bitke proklamiran za kralja . Legenda govori da se mu je v času bitke prikazal Jezus Kristus . To kraljevsko imenovanje je bilo potrjeno  po pogodbi iz Zamore (1143) po katerem Alfonz VII prizna kraljevino Portugal in njegovega kralja  Alfonza Prvega .Zahvaljujoč svoji politični in vojaški spretnosti uspe tam, kjer so ostali grofje propadli in tako si pridobi popolno neodvisnost.  (Ourique= danasnji Alentejo)

 

Velika odkritja

Vidi se druge clanke : Empire colonial portugais et Vasco de Gama.

Po končani vojni Portugalska začenja z odkrivateljskimi potovanji zahvaljujoc Henriku Pomorscaku  in kralju Janezu II Ceuta je zavzeta s strani Portugalcev leta 1415. 1474 Joao Vaz Corte-Real in Alvaro Martins Homem odkrijeta Groenland et Terre-Neuve

Ko postane kralj, Janez II centralizira oblast in začne planirati velika odkrivanja in ekspedicije. Janez II je renesančni monarh "par excellence". ukinine nekatere privilegije, prisili gospodo da mu obljubi pokorščino, in se reši vseh denunciantov in klečeplaznikov. Tako je  vojvoda Ferdinand II de Bragance, ki dela zaroto z katoliškimi kralji aretiran in pogubljen leta 1483. Leta 1484 vojvoda Diogo od  Beja-e in Viseu je tako tudi pogubljen.Obseg oblasti in teritorijev se je tako povečal na ceno sovraštva velike gospode, namreč ta občutek se je toliko bolj povečal , zlasti zaradi tega ker kralj podpira nova odkrivanja in potovanja proti Indijam. Afrika ni več v igri, treba se jo je malo ogniti.

Diogo Cao

Les voyages des explorateurs portugais

Poslanstvo je zaupano Diogo Cao ki leta 1481 prvi postavi mejnike (kamnite kamne s simboli Portugalske) na odkritih ozemljih. Povzpne se po reki Zaire pristane v Kongu, Gabonu in Angoli, ter končno v južni Afriki leta 1486. Te drage expedicije niso več pod kraljevim pokroviteljstvom temveč jih financirajo bogati trgovci pod pogojem, da raziskovalci odkrijejo 500 km obalnega ozemlja . Ti trgovci se pa financirajo z dobičkom pridobljenih ozemelj in z ustanovitvijo Sao Jorge da Mina, v zalivu današnje   Guinéje, kjer se je začelo zbirati zlato iz te regije. Ta  tako imenovani trgovski "šank ki je bil odprt leta 1482 prepove tujim razen portugalskih ladij vstop na ta ozemlja . Toledska pogodba odloči kako se bodo delila ozemlja  na Atlantiku z Kastiljo, kjer  se prepustijo ozemlja  zahodno od Kanarskih otokov  in dovoli Portugalski monopole v Afriki. Madeira postane tocča za nadaljna potovanja. Vino, sladkor  in ostalo poljedelstvo se razvijejo na hitro s pomočjo kolonov  in sužnjev. Žito iz Azorskih otokov pomaga prehhraniti prebivalstvo na otoku in v notranjosti portugalske dežele. Zeleni rt , otoki Sao Tomé in Principe dobavljajo sladkor in živino. Kralj Janez II se dogovori z dobro povezavo z kraljem Konga, da bo ljudil učil katoliske vere. Trgovina z afričani je zelo rodovitna in trguje se s slonovo kostjo, in južnim tropskim sadjem.

Za tem potovanjem ga nasledi Bartolomeu Dias  leta 1487. Grer mimo rta Dobrega upanja , ki ga imenuje tudi "Rt viharjev in neviht" zatem ga pa kralj preimenuje v "Rt dobre nade" 6 januarja 1488 čisto slučajno, ko je ta dan nevihta odneslaz Bartolomeja  v danasnjo Namibijo, žal samo upor na ladji mu ni dovolil daljnega potovanja.

V pripravi potovanj proti Indiji , Janez II pošlje leta 1488 poslanike po zemeljski poti. To je tudi cilj da bi spotoma dobili informacije o stanju v indijskem oceanu, mogoče celo ostaneke o mitu Kraljevstva duhovnika Janeza. Najprej je vodil to ekspedicijo  Pedro de Montanoio et Pedro de Lisboa. Sledijo ji še Pero da Covilha et d'Afonso de Paiva , ki prinesejo zelo zanimive stvari za pripravo potovanja Vasca de Gama

Potujejo proti Jéruzalemu, dospejo v Arabski zaliv in Aden ob Rdečem morju. Tukaj se razdelijo  Paiva potuje proti Abesiniji da bi poiskal duhovna Janeza. Covilha pa potuje proti Indiji. Preide  oz obluje Calicut, zatem je  Sofala, tudi Madagascar, se vrne v  Kairo , kjer izzve za smrt svojega sopotnika - kompanjona. Pošlje svoje poslance oziroma informatorje kralju in odpotuje proti Ormuzu. Tako pride do krščanskega négusa (kralja kraljev), se tam poroči in tako tudi tam konča zemeljsko potovanje. Zahvaljujoč prav njemu se je začela gradnja "karavel", ki so nadomestile caraque, in tako le te karavele sprejmejo večje število moštva, orožja in hrane.

V tem času Katoliski kralji zavzamejo Granado in sedaj je končana popolna osvoboditev izpod mavrov v letu 1492. Ta zmaga jim pusti sedaj proste roke za nova odkritja in potovanja. Krištof Kolumb odpluje proti Zahodu, da bi dosegel Indijo po zadodni strani. Janez II, kateremu se je obrnil je odbil financiranje tega potovanja , ker je bolj držal in verjel v  tisto kar je obplul Vasco de Gama češ da se Kristof moti. Leta 1493 se Kolumb vrne iz potovanja in se prvo zaustavi v Lizboni. Pove krqlju za odkritje novih zemlja, katere mu pripadajo po pogodbi iz Alcaçovas .Janez  II  za ta ozemlja zahteva potrditev od papeža Alexandra VI. Ena papeška bula pa podeli delitev ozemelj ki gre 100 lieus (t.j.1 lieu je 4 km = mera ki jo prehodi človek v eni uri)  zahodno od Zelenorta. Janez II zahteva en drugi dogovor; 07 junija 1494 Španci in Portugalci podpišejo Pogodbo iz Tordesillas   katera fiksira omejitev na 370 lieus. Ta nova pogodba dovoli tako  da Brazilija, ki pa še ni bila odkrita,  postalne portugalska, in tako je prepustila Portugalska odkritja v Ameriki Špancem.

                   220px-LuA­s_de_CamAľes_por_FranA§ois_GAŠrard.jpg (22583 octets)

Vasco de Gama                                  Luis de Camoes 

Novi portugalski kralj Manuel Ier (1495-1520) ki profitira inteligentno politiko predhodnika Janeza II. Ta Janez II kralj je bil zelo nepriljubljen med gosposko in umrje po vsej verjetnosti zastrupljen leta 1495.Vasco de Gama pripluje v Indijo 20 maja 1498 kar je odprlo na široko vrata trgovini z začimbami, katere so do sedaj imali v monopolu samo Benečani. Njihova pot je bila skrbno pripravljena. Toda ko prispejo v Kalikut so zelo slabo sprejeti s strani  Zamorin-a  Leta 1499 pri drugem potovanju kateremu je poveljeval Pedro Alvares Cabral  je bilo poslanstvo mišljeno da se mora na mestu impozirati, če ne gre drugače tudi s silo.  22 aprila 1500 Cabral obide Brazil in ga zavzame kot portugalsko posest. Poslje v Lisbono enega sla da obvesti kralja o odkritju, Cabral pa nadaljuje svojo pot

Ko dospe v Kalikut, je boljše sprejet samo hitro morajo Portugalci uvideti, da imajo že veliko konkurenco. Benečanov, Turkov in Egipčanov. Tako je konec miroljubnih potovanj. Portugalci profitirajo  prepire med hindujci in muslimani v tej regiji. Ena feitoria je ustanovljena v Cochimu  zatem se  v Cananorju, Sofala-i, Quiloa-i in  Malaccai (1511). Obdane so z obzidji in z eno armada-o. Začnejo takoj postavljati portugalsko administracijo in postavijo že vice-kralja Indij da lahko vzdržujejo red v Indijskemu océanu. Francisco de Almeida  je imenovan za prvega zatem mu sledi Afonso de Albuquerque ki postavi solidne vojaške postojanke  na strateških mestih kot so (Malacca, Siam, Goa, katera postanetudi prestolnica imperija, zatem Moluques, Timor, arhipel Socotre, Ormuz) in tako pojača ta rojevajoči se imperij. Tako je sedaj skoraj celoten ocean pod njihovo kontrolo.

Amerigo Vespucci  potuje z prvo ekspedicijo v Brazilijo 1501 leta. Odkritje Brazilije je omogočilo portugalskim trgovcem da so si zavzeli pravico in monopol prodaje pau-brasil eno drevo katerega les služi kot barvilo in za gradnjo ki je bil zelo iskan. Samo počasi se je začela čutiti tudi francoska in španska konkurenca. Portugalci pošljejo v Brazilijo kolonizatorje in ustanavljajo "factories" Brazilski Indijanci in zatem Afričani, ki kot sužnji delajo na  posestvih sladkornega trsa in že leta 1600 je Brazilija prvi svetovni proizvajalec sladkorja in glavni dobavitelj dobrin za Portugalsko. V XVII stoletju Bandeirantes odkrijejo na jugu še  zlato in diamante, katerih rudniki se z lahkoto izkorisščjo z poceni delovni silo Odkritja se še nadaljujejo: en 1495, Pero de Barcelos et Joao Fernandes Lavrador odkrivajo obale Kanade in Groenlanda (dasta tudi ime Labrador). leta 1500, Gaspar Corte Real prispe na   Novo zemljo. Zatem 1513, Jorge Álvares prispe na  Kitajsko in Tomé Pires ter Péking

Anakronicni zemljevid portugalskega imperija (1415–1999)

To je res pravo rojstvo imperija, ki počiva na postojankah. La Casa da India v Lizboni kontrolira in nadzira celotno uvoženo blago iz Orienta. Bogastvo, ki prihaja iz kolonij (začimbe, zlato....) dotekajo kar nekaj stoletij. Nikoli ni bilo kraljestvo toliko močno kakor za časa Manuela 1 je bila organizirana tudi državna uprava z novim načinom oz predpisom volitev da se čimbolj ojača oblast (predpisi Manuelinski iz leta 1521) Znal je oviti okrog svojih prstov rastočo gosposko  (nasprtno kot je delal njegov predhodnik) ki je našla svoj račun v odkritih kolonijah. Leta 1555 se smatra Portugalsko kot deželo najbolj bogato v Evropi. V tem času je tudi povečanje natalitete in demografija je v vzponu. Portugalska šteje  1.5 miljona prebivalcev , in tako celoten narod živi samo od kolonij.Precej jih odpotuje v kolonije, suzenjstvo je pripomoglo, da se je delo smtralo kot nekaj ponižujočega in brezvrednega

V tem času je tudi stanje kulturnega napredka z velikimi gradnjami v slogu Renesance, z končno ureditvijo in postavitvijo univerze v Coimbri. Manuelinski slog, en vrste gotskega sloga - tipičnega za Portugalsko se razširi na celotno deželo z poznanimi arhitekti kot so (Mateus Fernandes, brata Diogo in Francisco de Arruda zatem Diogo Boitaca ali Nicolau de Chanterene). Literatura da v tem času tudi bogata dela avtorjev Joao de Barros, Damiao de Góis ali Gil Vicente

Ibérijska zveza

Zemljevid Union ibérijske zveze (1580–1640)

Podroben članek : Union Ibérique

4 avgusta 1578 z bitko pri Alcácer-Quibir je prišlo do katastrofe in pokola več tisočev mrtvih in številnih ujetnikov. Nekaj sto rešencev se vrne v Lizbono. Kralj je mrtev in njegovega telesa niso našli. To je vojaški, gospodarski in političen  polom : in tu se počasi konča dinastija Aviz, z slavno preteklostjo katero opeva v Lusiadah pesnik Luís de Camoes, ki je umrl ravno v tem obdobju. Štiri stoletja težko pridobljene neodvisnosti so sedaj zopet v igri za oblast.                                                                                                                                                                          Poleg gospodarske in politične krize, se je pojavila tudi moralna kriza, ki udari po deželi: Krona je zadolžena, tisoče mrtvih in plačilo odkupnine za vojne ujetnike so minirali deželo.V tej turobni atmosferi se pojavijo in dobro uspevajo razna prorostva z napovedjo povratka mladega kralja : sébastianizem Najmanj štirje kandidati se smatrajo poklicani za to vlogo no in zadnji neki Italijan  se obesi leta 1619. Stari kardinal Henrik, zadnji sin kralja Manuela 1 se povzpne na prestol 28.avgusta 1578. Zadolžen je, da najde enega naslednika. Precej pretendentov obstoja in med njimi je tudi Filip II Španski kateri je edini, ki bi lahko obvladal in očuval portugalski imperij.Ta ima celotno podporo pri gosposki in duhovščini. Narodu pa je boljši favorit en Portugalec (dom Antoine, Henrikov nečak - prior v samostanu Crato-u) samo Cortes (stanovi) ne uspejo najti nekega zaključka.Visoka buržuazija je bolj na strani Špancev predvsem zaradi gospodarskih interesov, ker bi tako profitirala na šanskem tržišču in njenih kolonijah.

Henrik I umrje brez da bi uspel vse to porazdeliti in urediti. Filip II udari na silo  z vojno nasproti z priorjem Antonom iz Crata ob priliki bitke pri Alkantari (25 avgusta 1580). in tu pa začetek španskih Habsburžanov.. Tu se je končala dinastija Avizov ali vojvod od Viseu. Ob priliki zasedanja Cortes v Tomarju 1581 kralj Filip II začenja z pomiritvijo pristašev priorja Antona  in izjavi da bo spoštoval vse zakone in navade na Portugalskem. Izkoriščanje in upravljanje z kolonijami ostaja v celotnem upravljanju Portugalcev. Portugalska pa postane sedaj del španske krone samo zadrži si pa neke vrsto svojo avtonomijo.  Vzdigne nekoliko svojo ekonomsko rast, izgubi pa precej pozicij naspram Francije in Holandije. Konflikt med Španijo in Anglijo (1588) kjer pride do poznane  Nepremagljive Armade,  in tu se konca portugalska flota kar jo je se ostalo. Prvi spori pridejo na koncu kraljevanja Filipa 2 in se nadaljujejo z njegovim naslednikom Filipom III ki se popolnoma nič ne zanima za portugalski prestol in v glavnem za nikakršno upravljanje. Svoje oblasti prepusti pod-kralju, ki išče da bi zmanjšal portugalsko avtonomijo . Novi kralj je zelo nepriljubljen, povečal je davke, pridobil na svojo stran nove kristjane in podpisal mir z Holandčani kar mu koristi da se bolj vsidra v portugalskih kolonijah

Nov volilni red je sprejet: filipinske ordonance (1603). Filip IV ignorira dogovor o portugalski avtonimiji, in še bolj poveča davke. Začnejo se upori. Glede na konkurenco Angležev in Holandčanov, portugalska trgovska mesta padajo eno za drugim: Ormuz leta 1622, Bahia leta 1624, Arguin v letu 1633, Sao Jorge da Mina pa v  1637 Od tedaj se Portugalska v glavnem obrne na Brazilijo ,ki pa ji tudi že grozita Francija in Holandčani. Španija je za deželo kriva prav vseh nadlog in problemov. Upori so pogosti in narodna patriotska zavest se je pojačala. Nasprotniki podprejo vojvodo Janeza iz Bragance, zavzamejo kraljevo palačo v Lizboni 1 decembra 1640. Zatem pa 15 v istem mesecu Janez postane kralj Portugalske pod imenom Janez IV

 

Restavracija, absolutizem in libéralizem

Članki v podrobnosti : Potres v Lizboni 1755 et Zdruzeno kraljestvo Portugalske,Brazilije in Algarve.

                                         

Pozdrav Janezu IV, Imenovan Ť le Restavrator ť                     Gravura iz 1755   Lizbona v razvalinah

Koncem XVII stol in prvi polovici XVIII stoletja se začnejo rudarske raziskave v Braziliji in  odkrije se zlato in zakladi dragih kamnov. Ta bogastva so poslužila tudi za plačila uvoženega blaga v glavnem iz Anglije (nikakršne tekstilne industrije ni bilo v tem času v portugalskem kraljestvu) zunanja trgovina dežele pa je bila v glavnem osnovana na vinu, gospodarska  izboljšava pa se je občutila šele z vladavino Jožefa I in Markiza Pombalskega ki je bil minister v letih 1750 do 1777 ki je izvedel velike trgovinske reforme. To odbobje kraljevanja pa je bilo zaznamovano z močnim zemeljskim potresom ki je zatresel Lizbono, Madeiro in Algarve, Maroko in Združeno kraljevstvo ter druge kraje v portugalskem kraljevstvu 1 novembra 1755

Da se nebi poslabšala alinsa z Anglijo, Portugalska odbije pristop continentalni blokadi in tako je bila dežela zavzeta z napoleonovimi četami leta 1807. Dvor in kraljeva družina zbežijo v Brazilijo, Lizbona ni sedaj več prestolnica Portugalskega združenega kraljevstva, ker je preseljena v Rio de Janeiro[39], kjer ostane do leta  1821, ko se  Janez VI vrne v  Lizbono za  prvo Ustavo. Naslednjega leta 7 septembra 1822 se njegov sin Peter IV okliče  za brazilskega cesarja

Tekom XIX stoletja preživlja Portugalska velike politične in socialne nevihte ( ena civilna vojna in razne vojaške vstaje , kot je bila Révolucija meseca Septembra, la Révolucija v Minho, ali pa tudi tale vstqjq v  Patuleia…   Koncem tega stoletja so kolonialni apetiti Portugalcev drugačni od Angležev, to je razlika ki privede do britanskega ultimata 1890 Popuščanje britanskim zahtevkom in poslabšanje gospodarskega položaja na Portugalskem  vedejo monarhijo v popolno diskreditacijo. Karel Ier in princ prestolonaslednik Luis Filip de Bragance sta umorjena 1er fébruarja 1908. Monarhija se še obdrži še dve leti, pod žezlom Manuela II toda zopet jo abolira ena revolucija  5 oktobra 1910 in tako Portugalska postane republika

Republika, Estado Novo in povratek k demokraciji

  Articles détaillés : Estado Novo (Portugal) et Révolution des Oillets  

                 

       

    

1 Escudo rojstvo Républike 5 oktobre, denar iz  1914 Portugalska in kolonije vAfriki Afrique,  do 1974)      Portugal actuel       Colonies portugaises

Allégorija proklamacija República Portuguesa leta  1910 in manifestacije 23.4.83

5 oktobra  malo zatem ko je bila proklamirana portugalska republika, mladi kralj Manuel II  se zateče v Anglijo. Tekom prve svetovne vojne portugalski eksxpédicijski korpus je bil poslan v Francijo da bi služil zaveznikom. Po več letih politične nestabilnosti zaznamovane z delavskimi manifestacijami in štrajki, upori, političnimi umori in finančnimi krizami, vojska vzame oblast leta 1926, katere prevrat vodi général Gomes da Costa. Genenéral Oscar Carmona je imenovan za predsednika ministrskega sveta, in kasneje postane šef države s tem se konča tudi  Prva portugalska republika.

Vojaški režim imenuje Antónija de Oliveira Salazarja - univerzitetnega  profesorja na univerzi v Coimbri ministra za Finance, z dodeljeno budžetarno polnomočjo da bi ozdravel ekonomijo v državi, kar mu je uspelo spektakularno že v enem letu.  Leta 1932 je imenovan za Ministrskega predsednika republike po generalu Óscar Carmoni

Salazar utrdi avtoritarno oblast in objavi leta 1933 novo ustavo, kater mu daje vse moči - polnomoč. Spreten politik kateremu uspe odstraniti vse generale ki so bili prisotni v državnem udaru leta 1925 in z enim znanim govorom definira orientacijo njegove oblasti: "vse za narod, nič drugega kakor za narod". Ustanovi novo stranko Narodna enotnost, stranke sindikati in štrajki so prepovedani. Estado Novo - Nova država  država z enopartijskim nacionalisticnim režimom zelo blizu italijanski fašistični ideologiji (vsaj tako do leta 1945) ostane na oblasti tako več kot 40 let. Režim je nevtralen tekom druge svetovne vojne

Trmoglavljenje diktatorialnega režima da bi dekolonializiral prekomorske province privede do velikega kolonialnega konflikta. Prva kolonija ki se je vzdignila je bila Angola leta 1961 ji zatem sledi Gvineja-Bissau tekom  1963 in končno še  Mozambik leta 1964. Indija profitira v tem trenutku da si priključi Goa, in Damao, de Diu kakor tudi otoke  Anjidiv ob priliki operacije Vijay v decembru 1961. Med leti 1974 in 1975 je Portugal moral dati neodvisnost vem kolinijam  edino dva teritorija nista hotela neodvisnosti to je Madeira in otocje Azori. 10 septembra 1974 prvi dve koloniji ki sta postali neodvisni sta Zelenortski otok in Gvineja Bisau. Vzhodni Timor  je bil tudi portugalska kolonija do 28 nov 1975 in zatem postane samostojen. Devet dnii zatem ga vojaško aneksira-priključi k sebi Indonezija.

Z vojaškim udarom 25 aprila 1974 pade vladavina, ki jo je postavil Salazar je pod poveljevanjem Marcela Caetana že od 1968 ( Salazar je zapustil oblast po eni možganski kapi za katero je tudi dve leti pozneje umrl) in ta doživi prevrat Množica  vsega naroda manifestira v prestolnici Lizboni da daje moralo vojaskim trupam katere vodi general António de Spínola. V naslednjih dneh so izpusceni vsi politicni zaporniki, cenzura tiska je prepovedana   in tajnik socialisticne stranke Mário Soares, ki je v ekzilu v Parizu se vrne v dezelo. Dvakrat je bil izvoljen za predsednika Republike prvic leta 1986 in drugic 1991.

V letih 1940 do 1960 je Portugalska med članicami ustanoviteljicami NATO-a pakta OCDE in AELE. To zadnjo zapusti leta 1986, ker pristopi kot polnopravna članica Evropske gospodarske skupnosti istočasno kakor Španija.

Leta 199 Portugalska pristopi k zoni euro in20.decembra istega leta, portugalska vlada vrne otok Macao Kitajski.Od vstopa v EU je bila Portugalska predsednica Evropskega sveta trikrat in leta 2007 v Lizboni je podpisana tako imenovana Lizbonska pogodba

Geopolitične specifičnosti Portugalske

Zemeljske trenutne mednarodne meje

Drzavni mejnik stev 198, v Soutelinho da Raia.

Gledajoč s strani juridičnega vidika ima ta dežela najstarejske zemeljske internacionalno priznane meje v Evropi in na svetu, ki so še zmeraj v veljavi. La Raia meja med kontinentalno Portugalsko in Kastiljo ( ki se je utopila v aktualno Španijo) je stara ze iz leta 1297 z Pogodbo iz d'Alcanizesa ( najstarejša mednarodna pogodba ki je označevala državne meje in je še danes v veljavi)

Tekom nadaljnih stoletij, dogovori o demarkaciji med portugalskimi in kastiljanskimi suvereni, potem pa španskimi zadevajo organizacijo lokalnih avtonomnih skupnosti imenovanih Ť transraianas ť s specifičnimi statuti: vasi kot Santiago, Rubiás in  Meaus, n.pr. imenovani Couto Misto  (specialni statut - prebivalci vsako leto spremenijo državljanstvo enkrat so Španci drugič Portugalci) Te vasi se nahajajo v Galiciji. Iberijska zveza (1580-1640) nima nikakršne povezave kar se tiče luzo-kastiljanskih meja Kajti Portugalska ima v svojih rokah kot država vso pravico ( namreč zveza ni bila politična temvec osebna "in persona regis" - v osebi kralja): kastiljanski kralji so vladali nad Portugalsko pod drugim kraljevskim imenom kot pa v Kastilji, z popolno ločitvijo državne uprave, denarne politike, vojske in Imperija)

Končno mesto Olivença ki ga administrira španska država od leta 1801 in zelo kastiljanizirana pod generalom Francom , ostaja juridično pod Portugalsko, priznan kot tak s strani Španije po dveh mednarodnih pogodbah in sicer   iz Cadixa (1810) in iz Dunaja (1817) pod pogojem da se jo vrne (kljub opozorilom Madrid še do danes ni odgovoril) Ena velika večina javnih del gre na strošek Portugalske (popravilo mostu na Ajuda reki 1994-2000. Velika večina prebivalcev Olivença-e ima portugalsko državljanstvo (enako kakor Lizbončani in v nobene primeru jim ne more biti odbito) leta  2008, Olivença, in portugalska mejna mesta (raianas) 'Arronches, Campo Maior, Estremoz, Portalegre in Elvas na eni strani, in španska mejna mesta kot  La Codosera, Alburquerque in Badajoz na drugi strani , so prišli do enega dogovora v vidu ustanovitve mešane  euro-régije ki vključuje  Olivenço, da bi se našlo en moderen rezultat ki je vezan za ta problem.

Otočne meje Portugalske (prej imenovano Ilhas Adjacentes) pa so stare iz XV stoletja : 1419 za otočje Madeiro, 1427-1432 za Azore in končno iz 1438 za Ilhas Selvagens

Portugalska v iberijskem sklopu 

Članek v detalju  : srednjeveške španske državice

V sklopu iberijskega polotoka je Portugalska zgodovinski relikvat to je v smislu da je to zadnja katoliška država izhajajoč iz Rekonkviste, in edina naslednica srednjeveške Španije. Drugi narodi in iberijska kraljevstva so bila absorbirana , razdeljena kastlijanizirana pod upravo Madrida od leta 1707 - 1716 po dékretih de Nueva Planta

Država -nacija portugalska

Portugalska je na splošno znana kot najstarejša Država-narod v Evropi

Neodvisna de-facto že proti koncu 1120 (Bitka pri Sao Mamede),kjer je priznan kralj v priznanih državnih mejah od 1139 portugalska država ima se juridično priznanje "de-iure" z listino iz Zamore od 5 oktobra 1143

Ovitek prve izdaje Luzijade (1572), remek literarno delo ki slavi rojevanje in bodočnost portugalskega naroda

 

Portugalski jezik je steber narodnosti, in se pojavi kot literarni jezik že 1198 leta z pesnitvijo  Cantiga da Ribeirinha, ki jo je spesnil trubadur Paio Soares de Taveirós. Kakih 15 let pozneje  testament Alfonza 2 ga iz leta 1214  je sestavljen v portugalščini in tako razumljiv za vsakega luzofona in to se v XXI stoletju.Ta tekst se smatra kot najstarejši literarni dokument sestavljen v prozi in portugalščini. Od leta 1225 portugalščina je sprejeta kot jezik za vsak vpis v Kraljevski kancelariji (Cancelaria Regia) pod vladavino kralja Alfonza III.    Končno leta 1385 z prihodom dinastije Avis portugalščina postane edini in sam uradni jezik za juridične in administartivne spise. (to je 650 let pred Anglijo in 150 let pred Francijo) Zaradi zgodnje uporabe portugalščine je to pripomoglo h hitri rasti plodne literature, in tako dvigovanje nacionalne samobitnosti in ponosa ( to se vidi zlasti iz pesmi srednjeveških pevcev - Cancioneiros ki jih še danes preučujejo v portugalskih gimnazijah kot so: cantigas de amigo, les cantigas de amor in  cantigas de escárnio e maldizer.

No, kar pa se tiče portugalske nacije ta se manifestira v XII stoletju , kot samostojna politična entiteta njenih suverenov proti sredini XV stoletja   Od leta 1254 tri kraljeva dekreta v katerih je kakšna vladavina, sklic gospoščine in klera, naroda v Cortes v Leiriji katere je izdal kralj  Alfonz III de Portugal, Leta 1372, mali narod, ki se ga imenuje tudi Ť arraia-miúda ť burno manifestira in se protistavi na politični sceni proti poroki Fernanda Ier de Portugal in  Éléonore Teles de Menezes,z javno in bučno narodno vstajo. Ob priliki krize kar se tiče Prestolnega nasledstva 1383-1385 zopet trije dekreti ki so na strani Janeza 1 Portugalskega  proti   Janezu I. Kastiljanskemu. Narod ( obrtniki buržuazija in prebivalstvo Lizbone) se nato predstavi kot Ť partido nacionalista ť in zavzame v svoje roke zadevo pred Cortes-om v Coimbri 1385ga in so pri tem največji dobitnik pri menjavi dinastije

Po pismenih virih koncept Nacija se pojavi v zahodni Evropi konec XVIII - v začetku XIX predvsem pa z Francosko revolucijo in Deklaracijo o človekovih pravicah iz 1789   ter Napoleonovimi vojnami . Portugalske kronike in literarni teksti že od Renesance poudarjajo - portugalsko nacijo kar se vidi še predvsem v tekstih Dioga do Couto-a  (Ť Só a esta nossa naçao portuguesa faltou esta glória ť), in kronike Joao de Barros (Ť a naçao portuguesa (…), que mais se apressa de fazer que dizer (…) zatem teksti Luísa de Camoes (v Les Luzijadah predvsem Pesem V, kitica 97, kjer je  Vasco de Gama  stvarstvo in inkarnacija naroda Odkritij in    naseljevanj ), in povsod se to vidi v   Pérégrinacijah Mendes Pinto-a. Osnova aktualne - danasnje portugalske kulture so bile že postavljene v večini že v XVI in XV stoletju (osnove kulinarike, glasbe, literature religioznosti, arhitekture  narodne mitologije - to se pravi v zlatih časih Portugalske in njenih ozemeljskih osvajanj na drugi strani oceanov.

Portugalska in Atlantski ocean

Ostanki kolonialnega iperija in njenim gospostvom nad oceani, Portugalska z majhnimi teritorialnimi dimenzijami, ima sedaj ogromno ekskluzivno gospodarsko cono kajti ima skoraj suverenost nad več kot 1 720 000 km2 to pa je 18 krat večje od njene zemeljske površine. Portugalska ki zavzema v svetu po velikosti 111 mesto  po površini  ima pa 11 mesto kar se tiče  njene ekskluzivne morske zone, to je pred Indijo in Kitajsko. V EU ima Portugalska največjo morsko jurisdikcijo v evropski uniji (moramo izvzeti daljnje britanske prekomorske teritorije in francoske prekomorske teritorije ki se nahajajo izven Evrope.

Posledično temu 53% zunanje trgovine evropske unije je v tranzitu v portugalskih vodah. 53 % portugalske trgovine se odvija po pomorskih poteh,  od katerega celotna portugalska poraba petroleja in 2/3 portugalskega plina. Portugalska igra zelo važno vlogo v Atlantiku, in ta država se je kompromitirala za raziskave in reševanja v oceanu, ker je odgovorna na 6 miljonih kvadratnih kilometrih. Zelo je prisotna Portugalska v sklopu NATOa na oceanih.kjer ščiti morske poti in nebo kar se tiče evropske varnosti. Kar se je pa zadeva v gospodarskem pogledu Portugalske povleče še vedno 11% bruto domačega proizvoda iz bogastva morja. 12% delavstva 17% davčnih prihodkov  in 90% turističnih prihodkov so vezani na oceane.

             Nekaj geopolitičnih in zgodovinskih podatkov

 

 

 

 

 

Portugalska je prva velika država in peti teritorij na svetu ki je ukinila smrtno kazen (po Tibet-u, Velikem Toskanskem Vojvodstvu , Repuiblike San Marino in Venecuele). Smrtna kazen za politične delikte je ustavno abolirana 1852 v času kraljevine Marije II, za civilne delikte pa leta 1867 ko je bil kralj Luis 1. Samo v nekih primerih pa je se obstajala smrtna kazen v vojski  do 1911, njena ukinitev pa je bila proglašena z novo ustavo Prve Portugalske Republike   in potrjena v Republikanski ustavi iz leta 1976: smrtna kazen ne bo izrečena nikoli več  v nobenem primeru" Zadnja smrtna izvršitev je leta 1834 za političen delikt in 1846 za civilni delikt ( v Lagosu, v Algarvi). Po uradnih zapiskih zadnje smrtna eksekucija ženske v Portugalu pa je bila 1 julija 1772
 

 

 

Angleško-portugalska aliansa med Portugalsko in Anglijo (zatem Veliko Britanijo in Združenim kraljestvom) je najstarejša vojaška aliansa na svetu, in je še vedno v veljavi. Pripravljena leta 1373 je bila aktivirazna v času vojne za prestolonasledstvo od 1383-1385 proti Kastilji. En pakt za pomoč in asistenco med Portugalsko in Anglijo je podpisan po koncu te vojne leta 1386 kot se ga imenuje Pogodba iz Windsorja, katera se je vedno spominjala zlasti še z francosko invazijo nad Portugalsko - in večkrat je bila ta pogodba reaktivirana tekom XX stoletja
Portugalska je prva dežela, ki je ustanovila svoj lastni svetovni imperij, z vsemi velikiči teritoriji na petih kontinentih. Portugalski imprij je trajal šest stoletij, in tako je bil smatran najdaljši evropski moderen kolonialni imperij (1415-2002) Portugalska je zadnja evropska država ki je končala proces dekolonizacije  v Afriki in priznala neodvisnost novim drzavam kot l'Angoli, Mozambiku, Gvineji-Bissau   Zeleni -rt ter Sao Tomé-et-Principe v sredi 70 let prejšnjega stoletja, in v Aziji z povrnitvijo  Macao-a Kitajski leta 1999 in neodvisnosti vzhodnega Timorja leta 2002.

Portugalska je prva evropska država, ki je ustanovila v Aziji prvo evropsko mesto po koncu Antike z zavzetjem in prenovitvijo Goa -e leta 1510. Tedaj je GOA postala prestolnica  Vzhodnega portugalskega imperija leta 1530. To mesto se smatra kot eno največjih modernih mest z več kot 200 000 prebivalci. Treba je vedeti da je Portugalska glavna pomorska sila v indijskem oceanu in največji prodajalec strelnega orožja v Aziji od XVI do XVIII stoletja, kar je pripomoglo oborožitev in neodvisnost nekaterih azijskih držav.