Madeira

Geografska lega Madeire

Otocje Madeira

Madeira je otok, ki leži tisoc kilometrov od Lizbone, sredi oceana, na poti proti Ameriki in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otocki meri 741 km2. Z Madeire izhaja znano sladko vino madeira. Danes je glavni vir zaslužka na otoku turizem, saj je klima blaga. Madeira ima tudi bogat botanicni vrt.

Zgodovina

Kopija Kolumbove ladje Santa Marija v Funchalu na Madeiri

Otok Madeira je bil znan še preden so ga odkrili Portugalci. Odkrili naj bi ga Fenicani, ceprav ni dokazov za to trditev. Plinij starejši, omenja otoke blizu Otoka srece (Kanarski otoki), opisal pa naj bi jih tudi Plutarh (Sertorius, 75 pr.n.št.), kii se je skliceval na pripoved vojašga poveljnika Quintusa Sertoriusa.

Poznana je tudi romanticna zgodba o dveh ljubimcih, Roberta Machima in Anne d'Arfet, ki sta leta 1346, v casu vladavine kralja Edwarda III. angleškega. bežala iz Anglije v Francijo. V silovitem neurju je njihova ladja trešcila ob obalo otoka, ki je bil lahko Madeira. Ta zgodba se je kasneje uporabila pri poimenovanju naselja Machico, po fantovem imenu.[1]

Podobno kot za Azore velja, da je bilo otocje odkrito mnogo prej preden so ga naselili. Na zemljevidih so se otoki pojavili že leta 1339.[2] V Libro del Conocimiento (1348-1349) je otoke neki španski menih imenoval z imeni Leiname, Diserta in Puerto Santo.

Leta 1418, je ladja kapitana Joao Gonalves Zarco in Tristao Vaz Teixeira v službi princa Henrija Navigatorja (princ Henry, vojvoda Viseu), na begu pred nevihto našla zavetje v na otoku Porto Santo. Naslednje leto sta bila kapitana Zarco in Vaz Teixeira, s kapitanom Bartolomeom Perestrello poslana v to novo deželo da jo kolonizirata v imenu portugalske krone. Kasneje so novi naseljenci odkrili še najvecji otok Madeira.

Leta 1425 se je zacela kolonizacija in naselitev otokov. Prvi prebivalci so se preživljali z ribolovom, v manjši meri tudi s kmetijstvom, ki pa so ga z leti intenzivirali. Postali so celo izvoznik pšenice na celinsko Portugalsko.

Po 23. septembru 1433 se je ime Ilha da Madeira (v prevodu: otok lesa) zacelo pojavljati v prvih dokumentih in zemljevidih. Ime je otok dobil po tedaj obsežnih gozdovih avtohtonih dreves Laurisilva (ime za endemicni subtropski lovorjev gozd - od leta 1999 na seznamu spomenikov svetovne dedišcine v Evropi).

Leta 1452 je zacel na otoku obratovati prvi mlin za predelavo sladkorja, istocasno so zgradili prve kanale za namakanje (levade - port. levadas). Leta 1455 so iz Sicilije so pripelajli sladkorni trs in tehnologijo ter strokovnjake. V naslednjih desetletjih je Portugalska, po zaslugi Madeire, postala eden vodilnih evropskih dobaviteljev sladkorja. Leta 1478 je otok obiskal Kolumb kot sladkorni trgovec. Na otok so se naseljevali predvsem italijanski in flamski trgovci. Najpomembnejši predstavnik flamske skupnosti je postal Jeasnin Essmerandt. Leta 1514 je papež Leon X. imenoval Mdeiro za samostojno škofijo. Leta 1515 se je prebivalstvo povecalo že na 19.000, od katerih je bilo 3.000 sužnjev. V 16. stoletju je Madeira postala tudi izvoznica vina, trta je bila prinešena iz Cipra, Krete in Sicilije. Po 17. stoletju, se je proizvodnja sladkorja preusmerila v Brazilijo, Sao Tome in Principe in drugam, na Madeiri pa je najbolj pomemben proizvod postal vino.

Leta 1580 je prevzela oblast na Madeiri Španija in centralizirala upravljanje. Leta 1640 so se Portugalci uprli španskim doseljencem in vrnili Madeiro v Portugalske roke. Madeira je bila pomembna postaja na potovanju v Novi svet ali zahodno Indijo in prostor za pretovarjanje sužnjev iz Afrike.

V casu Napoleonovih vojn so Madeiro med letoma 1801-1814 zasedli Angleži, da bi zašcitili otok pred Francozi. V tem casu se je mnogo angleških družin preselilo na otok. Do leta 1852 sta se na otoku mocno razširili trtna plesen in trna uš, tako, da je bila pridelava vina ogrožena.

Leta 1921 je bil po neuspelem državnem udaru na Madeiro izgnan Avstoogrski cesar Karl I., ki je naslednje leto tam tudi umrl. Po demokraticni revoluciji na Portugalskem leta 1974, je dobila Madeira 1.julija 1976 avtonomijo.

Politika

Od leta 1976 je Madeira avtonomna pokrajina Portugalske, z izvršno oblastjo in regionalno zakonodajno skupšcino. 1. julija zato praznujejo "dan Madeire".

Sedanji predsednik regionalne vlade Alberto Joao Jardim je na tem mestu že vec kot 20 let.

Sedež lokalne vlade se nahaju v Funchalu, ki je tudi glavno mesto.

Funchal, glavno mesto na Madeiri

Administrativno Madeira (s populacijo 267.302 prebivalcev v letu 2011) pokriva obmocje 768,0 km2 in je razdeljena na enajst obcin: [3])

Obcina Št. prebivalcev
(2011)
površina Sedež obcine
Funchal[4] 111,892 75.7 km Funchal
Santa Cruz[5] 43,005 68,0 km Santa Cruz
Cmara de Lobos 35,666 52,6 km Cmara de Lobos
Machico 21,828 67,6 km Machico
Ribeira Brava 13,375 64,9 km2 Ribeira Brava
Calheta 11,521 110,3 km Calheta
Ponta do Sol 8,862 46,8 km Ponta do Sol
Santana 7,719 93,1 km Santana
So Vicente 5,723 80,8 km So Vicente
Porto Santo[6] 5,483 42,4 km Vila Baleira
Porto Moniz 2,711 82,6 km Porto Moniz

Zemljepis

 
Pogled s klifa Cabo Giro proti morju

Madeira ima približno 260.000 prebivalcev, polovica jih živi v glavnem mestu Funchal. Leži med 30 in 33 severne zemljepisne širine in je 978 km jugozahodno od Lizbone ter 500 km severno od Kanarskega otocja. Je del Makaronezije.

Otocje je vulkanskega izvora iz obdobja miocena (pred okoli 20 miljon leti) in leži na vroci tocki afriške tektonske plošce. Madeira in Desertas sta najmlajša (izpred 4,6-0,7 milijonov let), Porto Santo in pa Selvagens sta starejša (do 14 milijonv let). Vecji izbruhi so se koncali pred okoli 3 milijoni let, samo preoblikovanje (klifi in platoji) pa pred okoli 740.000 leti. V zadnjih 6000 letih ti bazaltni otoki ne poznajo vulkanskih aktivnosti. Na Madeiri dosegajo klifi izjemne višine. Najvišji je Cabo Giro in sega 580 m v višino.

Otocje je sestavljeno iz:

Naseljena sta samo otoka Madeira in Porto Santo medtem, ko so ostali nenaseljeni, vecja dva sta tudi naravna rezervata.

Glavno mesto je Funchal, druga pomembna mesta pa so: Ribeira Brava, Machica, Camara de Lobos, Santa Cruz, Canio, Ponta do Sol in Calheta ter Porto Santo.

Madeira je najvecji otok v skupini, z dolžino 57 km in širino 22 km. Otok je polgovat v smeri vzhod-zahod. Najvišja tocka na otoku je Pico Ruivo višne 1862 metrov.

Klima

Madeira ima sredozemsko podnebje (Kppenska podnebna klasifikacija: Csa / CSB). Glede na izpostavljenost soncu, vlažnosti in povprecne letne temperature obstajajo jasne razlike med severnim in južnim delom regije. Otoki so pod mocnim vplivom Zalivskega in Kanarskega toka.

Zaradi svojega položaja in razlicnih vetrov je na otokih razlicna mikroklima, ki v kombinaciji z eksoticno vegetacijo tvori za turiste zanimivo tocko. Na otoku ni velikih temperaturnih razlik, povprecna temperatura je med 16in 22 C. Klima je vlažna, oblaki in megla pa velikokrat prekrivajo notranjost otoka. Temperatura morja je med 17in 22 C.

Levade

Otok Madeira je precej namocen na severozahodu in suh na jugovzhodu. V 16. stoletju so zato portugalski zaceli graditi umetne kanale levadas ali akvadukte za prevoz vode na kmetijska obmocja na jugu otoka. zadnje so bile zgrajene leta 1940. Madeira je zelo gorata zato je bila gradnja teh kanalov težka. Vecinoma so jih gradili kaznjenci ali sužnji. Veliko jih je skopanih tudi skozi gore. V ta namen je bilo zvrtanih 40 km predorov, od katerih so nekateri še vedno dostopni.

Danes levade ne le oskrbujejo z vodo južne dele otoka ampak zagotavljajo tudi vodo hidroelektrarnam. Obstaja okoli 2170 km levad. Za potrebe vzdrževanje je bilo ob njih zgrajena izjemna mreža sprehajalnih poti. Nekatere od teh so danes namenjene sprošcujocim sprehodom skozi prelepo pokrajino, druge pa so le ozke in nevarne police.

Biotska raznovrstnost

Za to regijo je znacilna velika rastlinska raznolikost, ki je povezana s Sredozemljem, Afriko in Ameriko.

Madeira ima številne endemicne živalske vrste - vecinoma nevretencarje, med njimi je najzanimivejši metulj Pieris brassicae wollastoni. Med vretencarji so avtohtoni kušcarji in nekatere ptice (npr. Madeirski dolgoprsti golob). Na otoku Desertas živi najvecji evropski pajek. Na otokih živi vec kot 250 vrst kopenskih mehkužcev (polžev), nekateri z zelo nenavadno obliko lupine in barv in so vecinoma endemicni in ogroženi. Madeira ima tri endemicne vrste ptic: viharnik Zino's Petrel (Pterodroma madeira), golob Trocaz Pigeon (Columba trocaz) in kraljicek Madeira Firecrest (Regulus madeirensis), medtem ko je Madeirski šcinkavec (Fringilla coelebs maderensis) endemicna podvrsta. Prav tako so otoki pomembni za vzrejo morskih ptic, predvsem Madeirskega viharnika (Oceanodroma castro), severnoatlantskega viharnik (Puffinus baroli) in Rumenokljuni viharnik (Calonectris diomedea).

Pred prihodom prvotnih prebivalcev je bil cel otok pokrit z gozdom (Laurisilva). Danes obstaja le majhen del gozda na jugu otoka, medtem ko je vecji del na severu. Gozd je izginil z namernim požigom. S tem so si ustvarili prostor za kmetijstvo.

Ime otoka Madeira v portugalšcini pomeni les. To ime so mu dali prav zaradi gozdov, ki prevladujejo na otoku. Laurisilva je pragozd endemicnih vrst dreves zimzelene lovorove družine (lauraceas madeirense), ki lahko zraste tudi do 40 metrov visoko. Leta 1999 je UNESCO dal pragozd na Madeiri na seznam svetovne dedišcine.

Kriticno ogrožena je trta Jasminum azoricum in je ena od vrst rastlin, ki je endemicna na Madeiri.

Gospodarstvo

Ustanovitev Svobodne gospodarske cone je pripomogla k ugodnejšimim pogojem infrastrukturi, trgovini in osnovnim storitvam za mala in srednje velika industrijska podjetja. Prosta cona Madeira, imenovana tudi Madeira International Business Centre, je davcno privilegiran gospodarski prostor, ki zagotavlja spodbude za podjetja s financnimi in davcnimi ugodnostmi prek cele vrste dejavnosti, ki se izvajajo v industrijski prosti coni, Off-Shore Financial Centre, Mednarodna organizacija za ladijski register (International Shipping Register organisation) in Mednarodni servisni center.

Storitveni sektor prispeva najvec k oblikovanju regionalne bruto dodane vrednosti v primerjavi s kmetijskim sektorjem, katerega delež se stalno zmanjšuje.

V zadnjih nekaj letih je regionalno gospodarstvo uspelo odpreti in vzpostaviti boljšo notranjo in zunanjo konkurencnost, tako da so njena podjetja postala konkurencna na tudi mednarodni ravni. Najvec je dejavnosti v sektorju hrane, pijace (predvsem vino Madeira) in gradbeništvo.

Kmetijstvo

Kmetijstvo je zgodovinsko zelo pomembno za Madeiro. Zaradi vulkanskih tal je zemlja plodna, vendar so problem gorata podrocja, ki onemogocajo pristop mehanizaciji. Kmetijski prostor imajo organiziran terasasto, v vec nivojih. V nižinah, v neposredni bližin morja gojijo majhne in sladke banane, mango, sladkorni trs, vinsko trto in drugo zelenjavo in sadje. Višje gojijo krompir, fižol, pšenico, koruzo ter tipicno mediteransko sadje.

Ribici najpogosteje lovijo tune in mecarice.

Vino Madeira

Madeira je alkoholizirano vino, proizvedeno na otokih Madeire; vrste so lahko sladke ali suhe. Ima zgodovino, ki sega v dobo, ko je bilo Madeira pristanišce za ladje, ki so potovale v Novi svet in Vzhodno Indijo. Da bi preprecili da bi se vino pokvarilo, so mu dodali grozdno žganje. Vinarji na Madeiri so pri tem odkrili, da se je okus vina ob povratku iz dolgih potovanj preoblikoval zaradi izpostavljenosti vrocini in gibanju. To odkritje so uporabili pri nadaljnji proizvodnji. Danes je Madeira znana po edinstvenem procesu proizvodnje vina, ki vkljucuje segrevanje in namerno izpostavljanje vina oksidaciji.[7] Vino Madeira je zašcitena blagovna znamka, EU mu je podelila zašciteno oznacbo porekla (Protected Designation of Origin - PDO).[8]

Turizem

Turizem je zelo pomembna gospodarska panoga na otoku, ki predstavlja 20 % celotnega BDP-ja in celotno leto ohranja aktiven gospodarski in prometni sektor ter druge dejavnosti. Je tudi pomemben trg za domace proizvode. Na otoku Porto Santo, ki ima 9 km plaže in ugodno klimo, je turizem edina dejavnost. Zadnja leta se je povecala zmogljivost hotelskih namestitev. Veliko truda je bilo vloženega tudi v varstvo okolja, ki je glavni razlog prihoda turistov na Madeiro. Za gospodarstvo je turizem zelo pomemben, zato se na Madeiri veliko dogaja, med drugim karneval in festival cvetja.

Promet

Otoki imajo dve letališci, novejše Funchal na otoku Madeira in drugo na otoku Porto Santo, ki je bilo sploh prvo. Na otoke se leti iz Lizbone in Porta, obstajajo tudi direktni leti iz drugih vecjih evropskih mest in drugih držav, kot so Brazilija, Venezuela in Južna Afrika.

Prevoz med dvema glavnima otokoma se izvaja z letalom ali trajekti. Obisk notranjosti otokov je zdaj enostaven zahvaljujoc gradnji novih cest in predorov (Rpidas). Glavne ceste so bile zgrajene v casu gospodarskega razcveta Portugalske in pripeljejo do vseh zanimivih tock na otokih. Stare, zelo vijugave in strme gorske ceste pa so še vedno odlicen nacin za ogled otoka. Funchal imae obsežen sistem javnega prevoza.

Viri in sklici

  1.  Nicholas Cayetano de Bettencourt Pitta, 1812, p.11-17
  2.  Fernndez-Armesto, Felipe (2004). "Machim (supp. fl. 14th cent.)". Oxford Dictionary of National Biography. Oxford: Oxford University Press.
  3. "Censos 2011 Resultados Preliminares 2011". INE.
  4.  Statistics include Savage Islands, which are administered by the parish of S
  5.  Statistics include the mainland parish of Santa Cruz and the islands of the Desertas
  6.  Statistics represent island population; Porto Santo is the second largest island in the archipelago of Madeira
  7.  T. Stevenson "The Sotheby's Wine Encyclopedia" pg 340–341 Dorling Kindersley 2005 ISBN 0-7566-1324-8
  8. "Labelling of wine and certain other wine sector products". Europa.eu. Pridobljeno dne 2013-03-12.