Lviv  ?????  Lvov

Zelezniska postaja v Lvovu  

Blason de Lviv

Heraldika  

   

Pogled na staro mestno jedro Lvova  

Drapeau de Lviv

Zastava  

Druga imena / Lemberg, Lww, Lvov

Lviv [l?viv] (po ukrajinsko : ????? ; poljsko: Lww ; rusko : ?????, Lvov : nemsko: Lemberg [1]nekdanja francoska beseda Lvov ali tudi Lopol, je najvecje mesto v zahodni Ukrajini in istocasno  administrativna prestolnica za 'oblast de Lviv in velik zgodovinski center Galicije. Število njenega prebivalstva je bilo 732 009 oseb leta 2011. Celoten center starega dela mesta je vpisan v svetovno dedišcino l'Unescoa.

Zemljepis

Mesto se nahaja na površini 171 km2,  in tako se Lviv nahaja oddaljen samo 70 km od poljske meje in kar 469 km zahodno od  Kieva. Obkrožajo ga številni grici, nahaja pa se na nadmorski višini kakih 289 m. Najvišji hrib se imenuje  Vysokyy Zamok (visoki grad), to pa je gric višine 409 m.

Staro mesto je obdano z obzidjem in se nahaja na pobocju visokega gradu in reko Poltavo. V  XIIIe stoletju, ta reka je služila kot prometno sredstvo za trgovske in ostale poti in proti  XXe stol, reka postane cedalje bolj onesnažena in tako se je odlocilo, da jo speljejo pod zemljo pod starim mestnim jedrom. Centralna žila mesta Lvov  se imenuje avenija Svobode  (Prospekt Svobody) in precudovita palaca Opere se nahaja popolnoma iznad podzemeljske  reke

Podnebje

Klima v Lvovu je zmerna in kontinentalna. Srednje temperature so -4 C v januarju in 18C v juniju. Kljub temu da je padavin preko 660 mm letno, mesto se lahko znajde v poletnem casu cello v pomanjkanju vode. Lvov ima tako osrednje kakih 300 dni sonca v letu.

Zgodovina XIIIe stoletje – XIVe stol. Lviv, prestolnica Galicije

Zacetek mesta se nahaja v XIII stol, katerega je ustanovil Daniel Prvi, kralj Galicije-Volhinije iz dinastije Romanovicev, katera je dala mestu izvlecek po imenu njegovega sina Lev-a (Leon). To mesto je nadomestilo staro galicijsko prestolnico Halic  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Lev_Danylovich_of_Halych.PNG/220px-Lev_Danylovich_of_Halych.PNG

Lon Ier GalicijskI

Kljub temu da prve kronike segajo tja do 1256, samo arheološka izkopavanja v letu 1993 dajejo podatke da je na tem mestu obstajalo šotorišce že v VI stol. V IX stoletju je bila Galicija pridružena cesarstvu  velike Moravske, pohlep po njej pa sta imeli dve porajajoci se državi Poljska za casa kraljevanja Mieszka Ier, ki je bil šef  Polanov in pa dinastija Rus' iz Kieva. Smatra se da je Mieszko kraljeval v Galiciji med 960 in 980.  Po Nestorjevi kroniki pa se vidi da je potem Galicija padla pod vladavino Vladimirja Velikega, princa Kjievskega leta 981 Po letu 1084 pa nastane neodvisna kneževina Galicija katere glavno mesto – prestolnica je Halytch (Galic). Leta 1323 lokalna dinastija Romanoviš izumrje. Mesto je bilo darovano naslednikom Romanovicev  Boleslavu Mazovieskemu iz rodu Piast po njegovemu ocetu.  

Privzel si je ime   Jurij  (Georges) in sprejel grško vero  (pravoslavje), toda žal ni imel podpore pri lokalni gospodi, katera se ga je znebila z zastrupitvijo.

Po njegovi smrti leta 1340 si pravice nad Lvovom lasti njegov bratranec Kazimir III Poljski, kot osvajalec zasede z uspehom Galicijo in zavzame Lvov v letu 1349. Leta 1356 mesto pridobi mestne pravice t.I  pravo iz Magdebourga, kar pomeni da se lahko samo sebi vlada.Tako problemi mesta padejo na upravo mestnemu svetu, kateri je izvoljen s strani premožnih državljanov. Po  letu 1386 je bilo to podrocje prikljuceno posestvom poljske krone kraljice Hedvike pl Poljske. Kasneje je mesto doživelo vežino kronanj poljskih kraljev.

1386-1772 Lww, mesto Poljske  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Lwow_1.jpg/220px-Lwow_1.jpg

Panorama de Lviv, 1618 - Abraham Hogenberg,

Avstrijska karta za Lvov  

Mesto je tako spadalo pod Poljsko, in malo pozneje pod Rpubliko Dveh Narodov litvano-poljskih, Lwow (po uradnem poljskem imenu) postane sedež  rutenskega vojvojdstva, ki zavzema pet regij : Lww, Chelm (Kholm), Sanok, Halych et Przemysl Tekom poznejših stoletij so Poljaki kolonizirani Lvov in mesto postane multi-etnicno, z vecinskim poljskim prebivalstvom,  multireligiozno, in en sam center kulture, trgovine in znanosti. Tri nadškofije so prebivale v tem mestu : rimsko-katoliška, grško-katoliška (uniatska), in armenska nadškofija. V mestu so prebivali tudi Nemci in zacenši z XVI stoletjem je tudi nekaj prisotnosti protestantov.

V prvi polovici XVII stol mesto šteje že med 25 in 30 000 prebivalcev, med njimi so številni obrtniki.

Ob priliki dveh napadov in sicer 1649 in 1655 šef ukrajinskih kozakov  Bogdan Hmelnicki, zaveznik najprej z krimskimi Tatarji in pozneje z Moskovskim carjem, oblega mesto. Hmelnickemu ni uspelo zasesti mesta in tako Lvov ne pristane  pod rusko dominacijo.

1772-1918 Lemberg, avstrijsko mesto

Po letu 1772, ko se je razkosavalo Poljsko, Lviv postane prestolnica avstrijske dežele imenovane Kraljevstvo Galicije in Lodomric pod uradnim imenom Lemberg. Avstrijsko cesarstvo je pustilo mestu ogromen pecat predvsem v arhitekturi. Leta 1776, zacne izhajati casopis Gazette de Lopol in sicer v francoskem jeziku – to je bil prvi ukrajinski casopis. V Letu 1784 se odpira prva univerza z podporo avstrijskega cesarja Jožefa II. Predavanja so bila v latinšcini, nemšcini in poljšcini od leta 1786 dalje pa tudi v ukrajinšcini. V zacetku 19 stoletja mesto postane prestolnica in sedez Primata Ukrajinske grko-katoliške cerkve (Uniatske)  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Lemberg_1915_Mariyska.jpg/220px-Lemberg_1915_Mariyska.jpg

Marijin trg (ali Marienplatz) en 1915  

pokopalisce

Nekdaj velika prisotnost Judov  

 

Lvovska Opera  

Leta 1867, Je spadala Galicija še zmeraj pod Avstrijo, in sedaj dobi zelo široko avtonomijo tako, da Poljaki dobijo precej kulturnih svobošcin in to v lokalni administraciji ter v šolstvu. V tem casu pa se razvije tudi kar precej mocno ukrajinsko gibanje.

Z zlomom Habsburskega cesarstva – po prvi svetovni vojni – ukrajinski narod razglasi Lvov za prestolnico Ljudske republike zahodne Ukrajine in to 1 decembra 1918. Nekaj dni pozneje poljska populacija zavzame kontrolo v centru mesta, in ukrajinske cete obkolijo mesto.

1918-1939 Lww, zopet postane poljsko mesto

Mesto je bilo zopet prikljuceno Poljski do druge svetovne vojne, pod imenom Lwow. V mestu je bila ogromna manjšina Judov govorec bilo yiddish ali pa nemško.Leta 1922 prvi redni let iz Lwowa z avionom je povezal Dantzig in Varšavo kompanija (Aerolloyd, predhodnica LOT Polish Airlines) 

Etno-kulturna podeljenost leta 1931

Deklarirani pogovorni jezik

 Deklarirana veroizpoved

 

Poljski                                        198 212

Rimokatoliki                                        157 490

 

Yiddish                                         75 316

Judje                                                    99 595

 

Ukrajinski                                      24 245

Grko katoliki (uniaqti)                               49 747

 

Rutenski                                       10 892

Pravoslavni                                              1 077

 

Drugi                                             3 566

Drugi                                                      4 322

 

Total                                                   312 231

Total                                                              312 231

 

 

Druga svetovna vojna

V zacetku druge svetovne vojne  in sicer septembra 1939 deželo okupirajo Nemci. Mesto je bilo popolnoma zasedeno z Wehrmachtom 14 septembra. Po dogovoru nemško ruskega pakta je deželo zasedla Rdeca armada 17 sep 1939. Poljska garnizija je kapitulirala in se predala Rusom 22 septembra. Pokrajina je bila tako prikljucena Sovjetski zvezi in vkljucena v Sovjetsko socialisticno republiko Ukrajino na podlagi enega tajnega clena pakta Molotov-Ribbentrop.

30 junija 1941 je bilo mesto kar precej izpraznjeno s strani poljskega prebivalstva, kajti napolnilo se je z nemškim prebivalci že s prvim dnem opracije Barbarossa. Poizkus Ukrajincev, da bi oklicali samostojnost v zacetku zamenjave tega režima je propadel. Nacisti so aretirali in polovili ter pobili celotno direkcijo zaporov in lokalne clane NKVD , ceš da so bili vsi Judje

V zacetku novembra 1941 Nermci ustanovijo na severu mesta ghetto Lemberg. Einsatzgruppen pomorijo na tisoce ostarelih ali bolnih Judov ko so preckali most na reki  Peltewna da bi prešli v ghetto. Marca 1942 Nemci zacnejo prevažati Jude v koncentracijsko taborišce  Belzec. Agusta 1942 vec kot 65 000 Judov je bilo premešcenih  iz Ghetta Lemberg in anihiliranih (pomorjenih). Drugi tisoci pas o bili poslani v taborišce prisilnega dela Janowska. V zacetku junija 1943  je bil ghetto podrt in se tisoce Židov se je takrat ob tej priliki likvidiralo. Kar pa jih je še preostalo pa so bili poslani v taborišce Janowska.

27 julija 1944, je bila nemška vojska definitivno pregnana iz mesta s strani Rdece armade. Leta 1945 je bila dežela definitivno prikljucena Sovjetski zvezi in preživeli Poljaki pa so bili premešceni oziroma izgnani v Wroclaw ali po nemško  Breslau v Šleziji, ki je bila podarjena Poljski. Brez Poljakov in Judov je imelo tako mesto polovico manj prebivalcev.

Prebivalstvo

 

1970*

1979*

1989*

2001*

2009

2010

2011

553 452

667 243

790 908

732 818

734 519

733 989

732 009

 

  Razpored prebivalstva po narodnosti za   mesto Lviv  ( 1900-2001 )

Etnicna skupnost

1900

1931

1959

2001

 

 

 

Ukrajinci

19,9 %

15,9 %

60,0 %

88,1 %

 

 

 

Rusi

0 %

0,2 %

27,0 %

8,9 %

 

 

 

Judje

26,5 %

31,9 %

6,0 %

0,3 %

 

 

 

Poljaki

49,4 %

50,4 %

4,0 %

0,9 %

 

 

 

 

Prevozi

Lvov je dolga leta trpel od pomanjkanja investicij v infrastrukturo, tako za casa sovjetske vladavine, kakor tudi že od casa neodvisnosti Ukrajine. Zdaj se že nekaj let mestni svet trudi za izboljšave in modernizacijo mestnega prometa zacenši z letom 2011 ko je bila sprejeta reforma mestnega prevoza. Lvov zacenja tudi z izboljšavo kolesarskih stez

Tramvaji

Prve tramvajske linije so v mestu zacele obratovati 5 maja 1880. Zadnja tramvajska  linija, na konjsko vprego le bila 31 maja 1894 elektrificirana. Po drugi svetovni vojni, ko je bilo mesto pod Sovjetsko zvezo je bilo precej linij zaprtih, sama infrastruktura pa je ostala nedotaknjena . Precej postajališc je bilo ukinjenih, tako da so sedaj postaje med seboj razdaljene kar na kake 2 km.

Trenutno Lvov razpolaga z 75 km linij in 220 tramvaji.Vecina linij je v zelo slabem stanju, kakor tudi vozila in vagoni ki se vozijo na njih. Vecina tramvajev so tipa KT4 izdelana na Ceskem v tovarnah Tatra.  Nova vozila T4+ T4 so namešcena na liniji štev 2. Stara vozila Gothaer Waggonfabrik izpred druge svetovne vojne še zmeraj služijo za vzdrževanje na linijah.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/CityLAZ-20LF_in_Lviv%2C_Ukraine_-_002.jpg/220px-CityLAZ-20LF_in_Lviv%2C_Ukraine_-_002.jpg    

En avtobus v Lvivu

Avtobus

Lvov ima kakih 50 avtobusnih linij na katerih vozijo relativno novi avtobusi lokalne proizvodnje ali pa rabljeni nemški avtobusi.  

Trolejbus

Po koncani vojni in povratek na svoje domove številnega prebivalstva ki je iz mesta zbežalo, Lvov pozna povecanje rojstev in se zelo hitro širi.  Da se je to dogodilo je pomagalo tudi širjenje težke sovjetske industrije v te kraje. Od leta 1952, ko je primanjkovalo transportnih možnosti, mesto promovira predvsem tramyajske prevoze zatem so avtobusne linije pocasi zamenjavale z tramvajskimi ki so bile tudi definitivno upušcene. Danes prevaza potnike kakih 200 trolejbusos, vecina pas o bili postavljeni na vožnjo že pred letom 1960 v mestni lvovski promet.  

Vlak

Lvov je vazno železniško križišce, kajti najmanj 9 linij se steka proti mestu. Vecina ukrajinskih mest je z vlakom dosegljiva iz Lvova, ravnotako tudi druga mesta v inozemstvu. Zaradi bližine poljske meje je veliko vlakov v smeri te dežele. Veliko jih vozi preko Przemysl in Rave Rouske kot na pr luksuzni vlak na relaciji Kiev-Krakow

Letališce

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/1DSCF9479_Panorama.jpg/220px-1DSCF9479_Panorama.jpg

Mednarodno letalisce Lviv

Lviv  ima tudi mednarodno letališce ki je jugo-zahodno od mesta in sicer samo 3 km iz centra. Dosegljiv je z trolejbusom in avtobusom.   Letališce je bilo obnovljeno pred zacetkom evropskega prvenstva v nogometu , ki se je odvijal v enem delu mesta  Lvov .

Univerze in visoko šolstvo  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/University_Lviv_2009_1.JPG/220px-University_Lviv_2009_1.JPG

Procelje univerze Ivan Franko

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Politechnika_Lwowska.jpg/220px-Politechnika_Lwowska.jpg 

Procelje politehnicne univerze

Lvov je zelo važno središce kar se tice vzgoje in visokega šolstva kakor tudi znanstvenih raziskav v Ukrajini. Mesto je ponosno z 12 univerzami, 8 akademijami in nešteto malih šol z visokošolskimi študiji. Vec kot 100 tisoc študentov je letno na študiju v 50 visokoznanstvenih institucijah Državne Akademije Znanosti Ukrajine, in vec kot 40 raziskovalnih inštitutov  je v Lvivu

Glavne visoke šole in univerze

 

Lviv je eden velikih verskih centrov v Ukrajini.

Osebnosti

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Leopold_von_Sacher-Masoch%2C_portrait.jpg/220px-Leopold_von_Sacher-Masoch%2C_portrait.jpg

Portret Leopolda von Sacher-Masocha.

Aktualnost

Letališce je bilo 27 julija 2002 scena velike avionske nesrece ker je en avion SU27 padel in eksplodiral na gneco ljudi ko je bil tu letalski miting in tako je bilo 83 mrtvih in 116 oseb ranjenih.

Mesto je bilo decembra 2004 preplavljeno z pomaranco revolucijo, ko je bila izvolitev predsednika republike zelo si nasprotujoca kar se tice vlade na oblasti. To je bila ena prvih, ki je bila proti zmagi Viktorja Janukovica.

Leta 2012 je mesto gostilo srecanja evropskega prvenstva v nogometu, in tako precej napolnilo tudi hotelske kapacitete.

Kaj je treba videti

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Lwow-panorama-m.jpg/120px-Lwow-panorama-m.jpg

Pogled na Lviv

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Panorama_lwowa.jpg/120px-Panorama_lwowa.jpg

Panorama staro mesto

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Lw%C3%B3w_-_Ratusz.jpg/90px-Lw%C3%B3w_-_Ratusz.jpg

Rotovž

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Potockipalace.JPG/120px-Potockipalace.JPG

Palaca Potocki

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Architecture-lviv_02.JPG/120px-Architecture-lviv_02.JPG

Mestna arhitektura

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1a/Opera-lviv-2012.JPG/120px-Opera-lviv-2012.JPG

Lvovska opera

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Lwowska_Galeria_Sztuki_-_Wn%C4%99trza_01.JPG/120px-Lwowska_Galeria_Sztuki_-_Wn%C4%99trza_01.JPG

Umetnostna galerija

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/68/Lvov_mickiewicz.JPG/90px-Lvov_mickiewicz.JPG

Trg Adam Mickiewicza

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Prospekt-svobody.jpg/120px-Prospekt-svobody.jpg

Avenija Svobode

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/%D0%9F%D0%BB%D0%BE%D1%89%D0%B0-%D1%80%D0%B8%D0%BD%D0%BE%D0%BA-%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%B02013.JPG/120px-%D0%9F%D0%BB%D0%BE%D1%89%D0%B0-%D1%80%D0%B8%D0%BD%D0%BE%D0%BA-%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%B02013.JPG

Trg Rynok  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Shevchenk_Avenue-2012.jpg/120px-Shevchenk_Avenue-2012.jpg

Avenija Ševcenko

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Park-Stryiskyi.jpg/120px-Park-Stryiskyi.jpg

Park Striski

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/Lw%C3%B3w_-_Katedra_Ormia%C5%84ska_01.JPG/90px-Lw%C3%B3w_-_Katedra_Ormia%C5%84ska_01.JPG

Armenska katedrala  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Church_of_bernardines_Lviv.jpg/89px-Church_of_bernardines_Lviv.jpg

Bernardinski samostan

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Jesuit_church_Lviv_and_Shevchenko_monument.jpg/120px-Jesuit_church_Lviv_and_Shevchenko_monument.jpg

Jezuitska cerkev

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Lw%C3%B3w_-_Cerkiew_Uspie%C5%84ska.jpg/109px-Lw%C3%B3w_-_Cerkiew_Uspie%C5%84ska.jpg

Marijino vnebovzetje

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Lviv-cathedrale_saint_georges.JPG/120px-Lviv-cathedrale_saint_georges.JPG

Katedrala svetega Jurija

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Lw%C3%B3w_-_Cmentarz_%C5%81yczakowski_04.JPG/120px-Lw%C3%B3w_-_Cmentarz_%C5%81yczakowski_04.JPG

Lihašivsko pokopališce