Kiev   ????

 

Vue depuis la cathédrale Sainte-Sophie.

Pogled iz katedrale sv.Sofije

 

Blason de KievHeraldika

Drapeau de Kiev Zastava

 

Prebilvalcev :  2 845 023

Gostoca prebivalstva  3 391 oseb/km2

 

 

Kiev (po ukrajinsko : ???? ['k?jiu?], Kyïv, Kyiv ; po rusko : ???? ; po poljsko je prestolnica in najvecje mesto Ukrajine.  Istocasno pa je tudi prestolnica kievske oblasti in eno najstarejsih mest Rutenije (v širokem pomenu). Šteje  2 845 023 prebivalcev po štetju iz letošnjega leta

Zemljepis

Mesto  Mesto je grajeno na gricih ki so razprosrti nad reko Dniepr (Dnipro po ukrajinsko). In tudi ob reki ki se v Dnjeper izliva to je reka Desna.

Prebivalstvo

Demografska rast

1742

1806

1840

1865

1897*

1913

1926*

1939*

1943

15 000

27 200

44 700

71 400

247 700

626 600

513 000

846 800

180 000

 

1959*

1970*

1979*

1989*

2001*

2008

2009

2010

2011

1 104 334

1 631 908

2 143 855

2 587 945

2 611 327

2 740 233

2 765 531

2 785 131

2 799 199

 

2012

2013

2 814 258

2 845 023

 

Kijev je ena redkih vzhodnoevropskih prestolnic od padca komunizma da se je njeno število prebivalcev povecalo z naravnim prirastkom – vec rojstev kot smrti med leti 1993 in 2007 i s tem iznicili migracijski pritok.

Nivo natalitete leta 2012 je bil 12% (proti 11% leto preje 2011) medtem ko je smrtnost 9.8% leta 2012 in 9.6% leta 2011

Po propadu SZ je mesto obcutilo veliko utapljanje v  mešanju razlicnih etnicnih skupin z dotokom v mesto in sicer, Rusov, Belorusov, Judov ali tudi Tatarov ki se deklarirajo kot Ukrajinci. Samo med leti 1989 in 2001 se je število Ukrajincev povecalo saj je prešlo iz 73 do 82%, medtem ko je padlo stevilo Rusov iz 21 na 13 % mestnega prebivalstva.  

Podnebje

Kijev ima kontinentalno podnebje – to je brez hudih suš. Sneg pokriva tla kakih 97 dni letno med sredino novembra in koncem marca. Višina snegu je 20 cm v februarju (maximum je bil 440 cm) Rekord padavin pa je  narastel na najvec 925 mm leta 1933. Najbolj sušno leto pa je bilo leta 1975 s samo 395 mm pasavin.

Mestni promet

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Kiev_L7_20010914.jpg/220px-Kiev_L7_20010914.jpg Landsat de Kiev.

Mesto ima tri podzemeljske železniške linije na celotni dolžini 54.8 km, katerih izgradnja je bila koncana v drugi polovici 20 stol. Ena cetrta linija pa je v gradnji. Velikost mesta pa je takšna da so postaje zelo razvlecene (bolj podobno londonskemu in ne kakor pariškemu metroju).Zaradi tega mora imeti mesto zelo gost avtobusni , trolejbusni in tramvajski promet, samo zaradi nedogradnje mestnega prometa in opreme je že prislo do saturacije. Problemi tega da so privedli do saturacije pa so številni : velik prirast prebivalstva in gospodarstva, povecanje aktivne populacije in študentarije ter kmecke emigracije v mesto.

Medtem ko je vecina evropskih mest gradila nove tramvajske linije , mesto Kijev je unicilo tekom 90 let prejšnjega stoletja en del teh tramvajskih linij. Tendenca pa se sedaj obraca. Trenutno ima mesto 21 tramvajskih 70 avtobusnih in 39 trolejbusnih linij.

Kulturna aktivnost

V mesecu maju obiskovalci lahko obišcejo spomladanski festival, ulice v centru mesta (kot n pr famozni  Krešcatik) so zaprte za promet. Meseca avgusta pa se v Kijevu odvija Stožari – ali mednarodni filmski festival v Kijevu.

Zgodovina

Poglej tudi clanek  : Rus' de Kiev.

Veliko mesto Kiev je zelo zahvalno Khazarjem po katerih je mesto tudi dobilo ime in sicer po slovanskih kraljevicih princih, ki so ustanovitelji mesta : Kij, najstarejši od štirih ustanoviteljev mesta Šcek , Koriv in njihova sestra Libid . Tekom njegove zgodovine, se smatra da  je Kijev  eno najlepših mest Vzhodne Evrope, ali šcasom stoletnih etap je iz proslavljene prestolnice postala ena obskurna provincialna naselbina.

Predzgodivinsko obdobje

Zgodovinska in arheološka izkopavanja nam nakazujejo da je Kijev poznal zelo dolgo clovesko naseljenost in to od Paleolitika pa do danes. Bilo je precej teh dokazov in odkritij.

Zacetki

Mesto je verjetno bilo ustanovljeno nekako v V stoletju in je funkcioniralo kot trgovska postojanka med Konstantinopljem in Skandinavijo. Med VI in VII stoletju je tu zacetek osnove urbanizacije na gricu Zamkova. Naselje se je razprostiralo nekako na 4 hektarjih in bilo ograjeno z leseno in pleteno ograjo, nekako takšno kot so jo našli arheologi  na sosednjem gricu Starokievska, ki je šcitil eno drugo podobno naselje iz iste dobe in to velikosti kakih dveh hektarjev. Tu se je nahajala cerkvena in politicna oblast, kakor nam pricajo odkritja v svetišcu Svjatovid-Rod

Nekako med VIII in IX stoletjem se je Kijev pre-urbani center imenovan Poljane, spremeni v zelo važno mesto na površini že 11 hektarjev. Princi so zaceli okrog sebe zbirati slovanska plemena, katerim je uspelo že zaceti pobirati en nacin davkov, ki se imenuje “poljudi” Ime mesta Kijev se pojavi prvikrat v  Kroniki preteklih let (Povjest vremennykh let nekako okrog 862). Trije bratje  Kij, Šcek in Khoriv se smtrajo za osnovatelje mesta, ki pa je že v tem cacu bil potrjen oz afirmiran kot politicni center.

 

Leta 882 zavzame mesto Kijev Oleg (po ukrajinsko Oleh), en Varèg, naslednik Riourika, princ (knjaz) iz Novgoroda in tako postane Kijev prva prestolnica prve rutènske države  (Kijevska Rusija poznana v Evropi kakor Kijevska kneževina).

Grško katolicanstvo je bilo vpeljano nekaj casa zatem ko je bila Olga (ali Olha) regentija iz Kijeva (945-964), in uveljavilo pa se je pod Vladimirjem Ier (980-1015), katerega se smatra kot pravega utemeljitelja Kijevskega cesarstva.

Gospodarski in umetnostni razvoj

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Jaros%C5%82aw_M%C4%85dry.jpg/220px-Jaros%C5%82aw_M%C4%85dry.jpg  

Jaroslav 1 Modri

Tekom IX do XIII stoletja pozna Kijev zelo mocan  urbani in arhitekturalni razvoj zahvaljujoc se izkorišcanja znamenite poti od Varegov do Grkov, preko katere se vdolž organizira zelo imenitno trgovanje proti Konstantinoplu, zelo dobro organizirano zaradi trgovskih pogodb iz leta 912, 945 in 971

Izkorišcajoc ta gospodarski in trgovski uspeh, je knez Vladimir postavil svojo državo v mesto Kijev, ki je postal tudi prestolnica. Potem ko ni uspel na naslombo poganskega boga Peruna, Vladimir Svjatoslavic se da krstiti  po bizantiskih klerikih  v Kersonezu leta 989 in vzame za soprogo porfirogenetsko princezo Ano.

Odlocil se je da bo svojo prestolnico gradil iz lesa, resnicen novi pogled v njegovi novi veri in odloci da grški arhitekti izgradijo eno katedralo iz opeke in kamna, z somptuoznimi freskami in mozaiki – cerkev Svete Matere Božje , imenovana Dima (989-993). Izgrajena je v centru novega dela mesta, ki se imenuje Vladimirjevo mesto v blizini tržnice, ki se imenuje Babyn torzok. Ta zgradbe bo se olepšana  za casa vladanja in nasledstva njegovega sina Jaroslava Modrega (1018 do 1054) . Mesto Jaroslav je nacrtano okrog treh glavnih stavb samostana Sv.Jurija et cerkve Sv-Irène ki mejijo na obrobju poti ki vodi v cudoviti eptentrium in Kathédralo Sv.Modrosti (sv. Sofia v Kijevu (1037-1041) kakor jo imenuje métropolit Hilarion.

Na levem bregu reke Dnjepra, ki dominira mesto v svoji 70 m sirini , se nahaja Kijev z 400 cerkvami, 8 trznic je številno prebivalstvo mesta leta 1018 obcudovalo skofa Thietmar iz Mersebourga.

Vrhunec

Kiev postane veliko mesto z 30 000 prebivalci in se razprostira že na 80 hekraih  na gricih in na planjavih (podoli) nizkega dela mesta in to na kakih 150 hektarjih. To vecanje mesta vidi tudi vecanje verskih zgradb in objektov in to je krona vsega v jamskih samostanih (Pecerska Lavra) leta 1051 pod vodstom opata Antona  zatem pa še  Teodozija.

Sedež metropolitske katedre v Kievu, kraj širjenja cerkve in vere , gradnja samostanov po bizantinskem nacinu, sedez princevske rezidence , in tudi kraj kjer so se pisali manuskripti rokopisi – Kiev je na svoji apogeji – višku. Povezava z dinastijo Rurikidov je bila iskana z vsemi takratnimi evropskimi prestoli. Francoski kralj Henrik Prvi, je dal pripeljati Ano, hcerko princa Jaroslava, s katero se poroci leta 1049.

Zaton

Se je zacel kmalu po Jaroslavovi smrti leta 1054. Prevzem krone po bratih in stricih  ter necakih je bil osnova za krvave in dolge konflikte med njimi. Posledica tega je tudi oslabitev moci mesta in plen stepskih narodov predvsem Polovcev (pol nomadski turkofonski narod)

Leta 1169 Kiev pade pod princa Vladimira – Adreja Bogoljubskega. Mesto je razrušeno in oropano . Po dolgem propadanju nov napad na mesto leta 1203 ki ga izvede Rjurik Rostislavic, preden napade mesto oziroma kar je še od njega ostalo po napadih in ropanju Tatarov, Batu Khana 6 decembra 1240. Sedaj je res koncano za Kiev in njegovo nekdanjo krasno lepoto. Leta 1362 Kijev je ponovno zavzet po litvanskem princu   Olgerd-u ki ga daje v dedišcino svojemu sinu Vladimirju.

Poljsko-litvanska unija in kozaški hetmanat

Od 1363 do 1667 Kijev spada pod Poljsko-Litvansko Unijo, ki postane po Lublinski zavezi 1569 leta Republika dveh narodov. Na koncu XV stoletja sprejme Kijev Magdebursko pravo . Po Brestovskem združenju 1596 Kiev postane eden vecjih krajev kjer se spoprimejo uniati in pravoslavci.

Zaradi upora Kozakov leta 1648 hetman Bogdan Hmelnicki zavzame zmagoslavno mesto Kijev. Hoce napraviti eno neodvisno ukrajinsko državo to je Hetmanat kozakov. Toda žal z premocjo poljske vojske to postane nedosegljivo in Hmelnicki se obrne po pomoc na carja Moskovije. Po pogodbi iz Andrusova 1667 Kijev z ukrajinskimi teritoriji postane Moskovski protektorat. Ta ozemlja bodo pôzneje inkorporirana ruskemu carstvu. Hetmanat kozakov uradno izgine za casa vladavine carice Katarine II.

Zadnji casi

Tekom XIXe stol, Kiev spet zavzame eno manjše mesto zaradi gradnje in napredka pri gradnji železniškega prometa.

Leta 1834 je ustanovljena en univerza (danes 'Državna univerza Kiev ou l'Univerza Tarass-Ševcenko.

Leta 1917 po ruski oktobrski revoluciji , Kijev postane prestolnica nove  Ljudke republike Ukrajine, in oznani svojo neodvisnost naspram Rusiji. Centralna Rada se instalira v Kijevu in izvaja vladni program.

Leta 1920 mesto pade v roke boljševikom in tako se zacne sovjetsko obdobje v zgodovini mesta Kijev

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Ruined_Kiev_in_WWII.jpg/300px-Ruined_Kiev_in_WWII.jpg 

Kiev v razvalinah koncem 2 svet.vojne

Leta 1934 Kijev postane prestolnica opz glavno mesto Sovjetske socialisticne republike Ukrajine

V casu druge svetovne vojne je bilo mesto zavzeto po nacisticni Nemciji od 19.9.1941 do 6.11.1943, dan ko ga je ponovno zavzela Rdeca armada. Mesto je bilo zelo poškodovano in razrušeno tekom okupacije

 

V dneh 29 in 30 septembra 1941 v eni globeli imenovani Babin Jar v blizini Kijeva so SS cete masakrirale še nekaj  ostalih Judov v Ukrajini. Ostali so bili prepeljani s strani Sovjetov na drugo stral Urala tekom 1941. Število žrtev tega poboja se tocno ne ve, samo številke ki se govorijo pravi da je to med 3 000 in 30 000 žrtev.

Slavolok prijateljstva

Na koncu druge svetovne vojne je dobilo mesto Kijev naziv « Mesto heroj » ravno tako kakor Odesa, Sebastopol in Kerc to je druga ukrajinska mesta v spomin na odpor proti nemškim cetam

Leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze , mesto postane glavno mesto neodvisne države Ukrajine . Mesto se odpre tržnemu gospodarstvu celotna ekonomija se modernizira in mesto postane en lepih evropskih metropol. Še vedno je Kijev  gospodarski in kulturni center države .

Novembra 2004 Kijev postane center velike kampanje mirnih protestov (Oranžna revolucija), ki je zahtevala  demokraticne spremembe ukrajinske družbe.

Gospodarstvo in oblast

Kar se tice administrativne ureditve, Kijev je mestna obcina in neodvisna od « oblast » istega imena ki vodi po Oblasteh vso državo. Kievskla oblast se nahaja v mestu Kijev.  Kijev je industrijski, znanstveni in zelo važen kulturni center v Centralni Evropi. Tu so sedeži zelo velikih industrijskih podjetij, univerzitetnih institucij, svetovno poznanih muzejev in umetnostnih institucij.

Versko bogastvo

Najvecji religiozni bogati center je Pecerskaja Lavra ( Jamska lavra) in Katedrala svete Sofije (Modrosti) v Kievu. Katedrala se je zacela graditi leta 1017 in bila dokoncana 1037 leta, v smislu, da prikaže vso lepoto bizantinskih cerkva. Kljub temu da je posvecena « sveti modrosti » kakor ona v Konstantinoplu  imate obe zelo razlicni formi oziroma obliki. Namesto samo ene centralne kupole kijevska Sveta Sofija ima  13 kupol v obliki cebule.  Centralna kupola je pozlacena in malo vecja od ostalih  ki pa so zelene in imajo vse pozlacene svetilke.

Važne zgradbe

Univerze