Cerkev sv.apostolov Petra in Pavla (Lviv)

  •  Image illustrative de l'article Église des Saints Apôtres Pierre et Paul (Lviv)       

Je ena glavnih katoliških cerkev v ukrajinskem mestu Lvov. Zgrajena je bila v zacetku XVII stoletja na model rimske cerkve Gesu di Gerusalemme

Zgodovina

Jezuitski red, katerega je potrdil papez Pavel III leta 1540 je zelo hitro razširil svoje delovanje po katoliškem svetu, in se širil tudi v Indijo (1542) na Japonsko (1549) in na Kitajsko (1563) ravno tako pa se v druge dežele. V Lvov jih je povabil lokalni škof Yan Solikowski v letu 1584. Prva cerkev, ki je bila zgrajena iz lesa, je bilo darilo mešcanke Zofije Hanzlove leta 1590, na terenu mestnega obzidja, tam kjer so se nahajala vhodna vrata k jezuitom, to je nedalec Cerkve Sv Križa ki so jo držali franciškani. Ko so jezuiti zbrali nekaj denarja so zaceli razmišljati o gradnji cerkve iz opeke. Leta 1603 je kralj  Žigmund III daroval dovolj velik teren  v judovskem delu v centru mesta poleg židovske shodnice « Zlata roža » Toda nasprotovanje Judov proti gradnji je prisililo jezuite za iskanje drugega mesta, katerega pa jim je dodelil lvovski kapitelj. To je bil en prost teren, kjer je nekdaj stalo požgano poslopje  Mykula Meletskijega – vojvode Podillija. To pa je bilo v bližini lesene cerkvice Hanzlove  

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/Lvov19.jpg/170px-Lvov19.jpg

Fasada  Procelje

 

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ce/Jesuit_church%2C_Lviv_%28left_nave%29.jpg/170px-Jesuit_church%2C_Lviv_%28left_nave%29.jpg

Poslikava lateralnih ladij.

 

Konstrukcija opecno zidane cerkve  Sv aposotolov Petra in Pavla se je zacela 1610 in 31 julija istega leta je temeljni kamen blagoslovil škof Jan Zamojski. Vodenje gradnje do leta 1614 je bilo pod vodstvom Patra jezuita Sebastijana Lanichiusa. Ne ve se ce je bil samo vodja gradbišca ali pa tudi avtor projekta. Arhitekturi je dala navdih cerkev Gesu di Gerusalemme v Rimu (1570) katera je postala model jezuitskih cerkva. Kopije se najbolj cutijo na kompoziciji glavne fasade . Jezuitsko gradbišce se je kar hitro napolnilo z raznimi delavci, predvsem pa za notranjo obdelavo. Od 1612 do 1613 so tu delali kipar Ivan Molenda, slikar Matija Klimkovic in izdelovalec orgel Matej Krajcinski. Toda izbil je tudi en problem vprašanja terena, ker je en del zahteval cevljar Mikola Adamovic. Od 1615 do 1618 gradnja je bila prekinjena.

Ponovno se je zacelo spet z gradnjo 1618-1621 pod vodstvom arhitekta jezuitskega reda Giacoma Briano iz Modene (1588-1649). Jezuit AlbertRagonius  mu je pri tem pomagal.Velik del gradbišca cerkve je zahteval ogromno sredstev, katera so pa jezuiti pridobili pri donatorjih. Leta 1624 je bila blagoslovljena prva lateralna kapela svetega Benedikta in dela so bila zopet prekinjena. Leta 1626 delo ponovno zacne  in je bilo aktivno do 1629, potem ko so jezuiti dobili eno zelo veliko vsoto denarja od Elizabete Sinjavske, soproge velikega maršala Prokopa Synyavskyijega.  1630 se je z gradnjo zakljucilo in cerkev je bila istega leta posvecena s strani lvovskega škofa Jana Andreja Pruhnickega. V 1638 letu so bili oboki dopolnjeni z gravurami in poslikavo s strani Matije Klimkovica. 1644 so bile blagoslovljene orglje darilo Hrohovskijega.

1702 se je postavilo iznad južnega dela zakristije zvonik katerega je projektiral Martin Godnji, to pa je bil najvišji stolp v Lvovu – kakih 100 metrov. Leta 1754 se mu je dodalo še uro. V letih 1720 do 1730 pa so bili postavljeni tudi posmrtni spomeniki ustanoviteljem jezuitskega kolegija Elisabete Hostomsky-Synyavskoi, Janu Jablonovskemu, Jan Stanislavu Jablonovskemu et Jan Vincenciju Jablonovskemu

V 18 stoletju se je spreminjala cerkev kar dvakrat to  1734 in 1773. 1734 je bila žrtev požara, in je bila popravljena na stroške  Elizabete Potocki Šuhin. Leta 1740 František Rehor Ignác Eckstein (1689-1741), po poreklu iz Brna  je izdelal slikarije v obokih in po njegovi smrti je Sebastijan Eckstein nadaljeval  z deli v lateralnih obokin in v kapeli. Križ (crucifix)je skuptura Yan Pfisterja, postavljen na enem od stranskih oltarjev in se ga smatra kot remek umetniško delo.

Leta 1741 bogata Marija Didiušicka podari denar za gradnjo kapele svetega Benedikta, to je na kraju kjer je bila že blagoslovljena prvotna Benediktova kapela leta 1624 je bila tu sedaj družinska kapela družine Didiusickih. V letih 1744-1747 Sebastijan Fesinger zgradi veliki oltar (1747) zatem pa v letih 1754 in 1759 so bili izgrajeni stranski oltarji. Leta 1742 do 1744 rezbar Jan Becert  napravi spovednici svetega Hieronima in sv. Marije Egiptovske, obe pozlaceni in poslikani s strani slikarja Pilavetskega.

Ko je papež Klement XIV ukinil jezuitski red je bila cerkev spremenjena v garnizijsko komando Avstrijske vojske. V tem istem casu se je zaprlo kapelo družine Didusitskih. 1830 gornji del zvonika se je dalo porušiti, takoj ko se je porušil  stolp na mestni hiši leta 1828

Povratek jezuitov

Leta 1814 papez Pij VII obnovi jezuitski red in 1820 se jezuiti zopet vrnejo v Lvov. V letih 1836 do 1848 jezuitski ocetje razvijejo zelo mocno pastoralno življenje. Najprej so bili obiskovalci in duhovni vodje po zaporih, organizirajo molitvene bratovšcine , pomagajo v duševnih stiskah ljudem in organizirajo duhovno pomoc samostanskim bratovšcinam.

Leta 1937 Frederik Rinn naslika ikono svete Filomene za stranski oltar, 1840 slikar Martin Jablonski naslika ustanovitelje te cerkve in to Ferdinanda Este, nadskofe F. Pistka in D.Solikovskega ter Elizabeto Sinjavsko . V spomin na renovacijo in obnovo pa se je dal na cerkev še napis na glavni fasadi : «D.O.M. Haec aedes sacra inchoata 1610 dedicata 1630 restaurata 1842». Leta 1843 slikar Alojzij Reichana  slika ikone Ignacija Lojole in Franciška Ksaverija za dva stranska oltarja. 1844 se v cerkvi postavi nova prižnica na stroške grofice Honorate Boržetske iz Blansko-a na Moravskem

Leta 1848 med bombardiranjem ki ga je zapovedal general Curt von Hammerstein, sta dve bombi  padli na cerkev in jo poškodovali v strehi in narteksu (preddverje). Po pomladi narodov leta 1848 – menihi-jezuiti so bili ponovno izgnani in po štirih letih so se spet vrnili. Od 1879 do 1891 je bilo v cerkvi spet gradbišce. Leta 1894 med obnovo procelja se pa je v vdolbinah nižje galerije postavilo štiri kipe jezuitov : Ignacija Lojole, Franciška Ksaverija, Stanislava Kostke in Andreja Bobola-a, katere je izklesal v granitu  Feliks Pavlinski. Leta 1892 se je obnovila kapela svetega Benedikta z novim oltarjem in vitraži  - delo kompanije  «Tiroler glasmalerei und Mosaic Ansalt» 

XXe stoletje

1905 leta je katoliški nadskof Lvova Jožef Bilczewski okronal ikono Device  Usmiljenja , ki je postavljena v spodnjem južnem delu kapele Na cast temu se je še dodal železokovani del pregrade. Istocasno Piotr Vojtovic  napravi anti-podij  za oltar Kronane Device Leta 1906 se se tla na novo tlakovalo z ogrskic marmorjem. 1909 se je izvršila obnova kapele sv Benedikta pod vodstvom profesorja D.Kryczkowski-ga in arhitekta  A.Teodorovica

Cerkev je zelo trpela med poljsko-ukrajinsko vojsko novembra 1918, namrec obok prvega dela cerkve pred oltarjem je bil poškodovan. V letih 1920 so bila izvršena popravljalna dela in se je obnovil tlak. Cerkev je zopet trpela med drugo svetovno vojno kajti leta 1944 je ena bombra  preluknjala strop in obok tošno nad glavnim oltarjem

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/Lwow-zbioryOssolineum-u-Jezuitow2006.jpg/220px-Lwow-zbioryOssolineum-u-Jezuitow2006.jpg

Prvi del pod glavnim obokom sluzi za skladiscenje polske literature iz Osolineuma  (Galicijska narodna knjiznica)

4 junija 1944 je bil Lvov prikljucen Sovjetski zvezi, jezuiti so zapustili mesto, in odnesli nekaj cerkvenih objektov med katerim najvrednejše ikono Device Marije. Po vojnem boimbardiranju je bila cerkev  samo provizoricno pokrita in šele 1959 se je zacelo z obnovo strehe katero je vodil arhitekt Igor Starosolski. In v  istem casu se je renoviral tudi izgubljeni stolp. Nekaj casa je cerkev služila kot skladišce  in od 1970 leta se z njo služi Znanstvena knjižnica. V.Stefanik  to je Državna znanstvena akademija Ukrajine. Koncem 1990 so bila napravljena arheoloska izkopavanja in pod kripto je bil odkrit en lokal v katerem se je inštalirala galerija «Ravlyk» (« polž »).  

Danes

Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla je eden glavnih spomenikov barocne arhitekture v Lvovu in eden navjvecjih cerkvenih objektov mesta: dolžina cerkve je 41 m, širina 22.5 m in njena višina 26 metrov.

8 julija 2010 , po odloku štev 3698 je (Rada) Mestni svet predal v lastništvo zopet nazaj Cerkvi in sicer lvovski nadškofiji ukrajinske grško katoliške cerkve (uniati) Glede tega da je bilo svetišce med leti 1773 do 1939 vojaški objekt, so dobili duhovno upravo v tem svetišcu spet nazaj vojaški duhovniki in vojaški kurat nadškofije Lvov je uradni lastnik. Septembra 2010 z pomocjo mestnega sveta in podporo dobrotnikov  se je ponovno zacela rekonstrukcija strehe , katera naj bi bila dokoncana do konca leta.

Glede na to da so knjige iz znanstvene knjižnice V Stefanika še zmeraj v svetišcu, in se pripravlja da bi se to zalogo knjig preneslo na drugo mesto meseca maja 2011, je zato samo v kripti (pod zemljo) zacasna kapela in bogoslužje v tej cerkvi svetih apostolov Petra in Pavla