POTOVANJE DALMACIJA POMLADI 2014

Portugalska je zasanjana dežela ob Atlantiku in evropski potovalni dragulj! Dežela prijaznih ljudi je z eno nogo v evropski sedanjosti, z drugo v blešceci preteklosti zlate osvajalske dobe … Ob morju se nizajo velika mesta in glavne znamenitosti dežele, v notranjosti pa najdete cutno portugalsko bit in velicastno naravo.

Kaj pravijo Portugalci o znacilnostih svojih mest 

Coimbra univ.jpg (11582 octets) braga samo.jpg (11933 octets) lizbona.jpg (8754 octets)

porto.jpg (8943 octets)

Nin

Zadar

Trogir

Šibenik

26 27 28 APRIL

26 aprila zgodaj zjutraj odpotujemo z mini-busom iz Zuzemberka, preko Gorjancev do hrvaske avtoceste pri Karlovcu in nadaljujemo preko valovite Like - precej zalostnega spomina, iz zadnje vojne na Hrvaskem v letih 1991 do 19958 . Po prehodu iz Like in tunela svetega Roka se spustimo na obalo severne Dalmacije in smo ze po stirih urah ne prevec hitre voznje v Ninu.                                V Ninu, ki je bila nekoc prestolnca hrvaske kraljevine je bil namezscen kot skof Gregor Ninski med leti 900 do 929 glavni zagovornik glagoljaskega bogosluzja.Ko se je Tomislav oklical za hrvaskega kralja jer bil leta 925 v Ninu cerkveni zbor - sinoda skupaj z kraljem dosezeta da namesto latinscine se uporablja v Dalmaciji hrvaski jezik. Ogled zgodovinskega dela nINA IN NAJSTAREJSE CERKVE NA bALKANU SV.KRIZA.

 

NIN

3porto.jpg (10490 octets)

 

21 do 24   maja popoldne vzamermo avtobus in se odpeljemo iz Centra Porta v portugalsko prestolnico Lizbono. Avtobusna postaja je na popolnomaz novem zelezniskem kolodvoru Oriente, kjer je bilo vse grajenop za priliko svetovne razstave v Lizboni. Z podzemsko zeleznico z enim prestopanjem do postaje Avenida presedamo enkrat in se nastanimo v penzionu Pensao Residencial Dublin     Rua Santa Marta no 45 Lisboa (Lisboa), Tél +351 213 555 489     rdublininfo@gmail.com , v prijetnem okolju famoznega trga Pombal in prekrasne Avenije Svobode (Avenida de Liberdade)  Dva dni si ogledujemo Lizbono z Belemom in Hieronimitskimu samostanom ter cudovito mesto popolnoma zgrajeno po letu 1755 ko je bilo razruseno

ZADAR

lizbona2.jpg (5965 octets)

 

22 maja za eno poldne vzamemo avtobus iz postaje Oriente do znamenitega romarskega svetisca Fatimo Voznja iz Lizbone do Fatime traja priblizno en uro in pol. Po kosilu v Fatimi se napotimo do svetisca in do cudovite esplanade pred Marijansko baziliko. Fatimaz je poznana, da se je trem pastirjem prikazala devica Marija in pred vectisocglavo mnozico 13.oktobra 1917 jim je dala tri fatimske skrivnosti 

TROGIR

fatima bazilika 2721.JPG (36786 octets)
24 maja zjutraj zapustimo portugalsko prerstolnico in z podzemno zeleznico se napotimo do zelezniske postaje Santa Apolonija, kjer vzamemo vlak takoimenovani PENDOLINO  za Porto, samo med potjo se ustavimo v precudovitem intelektualnem in univerzitetnem mestu Coimbri.sedez en prvih univerz v Evropi  .  Univerza je zacela s svojim delom po dekretu kraja Dionizija Prvega 1290 leta najprej v Lizboni pod imenom  Studium Generale (Estudo Geral). Scientiae thesaurus mirabilis,IN PO  BulI papeza Nikolaja IV KI JE   to institucijo potrdiL 9 avgusta 1290 in se univerza  preseli 1309 leta v Coimbro  (z  decretom Charta magna privilegiorum )

. Kosilo v Coimbri in popoldne preko Porta  do Katalonije - Barcelone

SKRADIN SLAPOVI

Coimbra univ.jpg (11582 octets)
24 maja pozno zvecer priletimo v Katalonsko prestolnico - BARCELONO - z letaliskim avtobusom gremo do Air Terminala na Plaza de Catalunya  tu narocimo taxi da nas zapelje v privatno stanovanje dveh mladih porocencev -  Ker je ura pozna zvecer ne moremo profitirati nocnih ogledv v Barceloni. Drugi dan je ogled celotne Ramble do pristanisca in spomenika Kristofu Kolumbu - zatem Luska kapetanija, katedrala svete Eulalije - rimsko obzidje -   tu si nasledni dan ogledamo Gaudijevo remek delo - La Sagrada Familia - ker je Barcelona tako prijetna in ima njihovo prebivalstvo iste  zelje kot jih je imela Slovénija  pred 1991 ostanemo tu se cel dan ter sele proti veceru 26.5. imamo let proti Bruslju (ni bilo se leta direktno iz Barce do Trsta)

KNIN

5barcelona.jpg (13067 octets)
26 maj Barcelona - Bruxelles

Na barcelonsko letalisce gremo z vlakom , ker je dosti bolj prijetno kot avtobus ze zaradi zunanjih temperatur ki lahko v casu Binkostev presegajo 30 stopinj centigradov . Letalisce El Prat  v Barceloni je najmanj 10 x vecje od ljubljanskega kljub temu da je Katalonija secundarni del Spanije. Na sekundarno letalisce v Chartleroi priletimo in se piotem z rednim vlakom odpeljemo v belgijsko prestolnico Bruxzelles. Na vecerjo pa se bomo podali v eno tunizijsko restavracijo blizu nasega hotelai

ZUZEMBERK

. 6bruxelles.jpg (7204 octets)
27 maj Bruxelles - Trst - Ljubljana

Dopoldne si ogledamo center belgijske prestolnice Bruselj  in takoj po kosilu se odpravimo z vlakom do letalisca v Charleroi odkoder se  vozimo z Ryanair-om do letalisca v Trstu - Doberdob - Prevzazmo avto, ki je na parkingu bolnice v Trzicu - prihod v mraku v Ljubljano

1trst.jpg (8761 octets)

 

Grgur Ninski bio je kancelar hrvatskog kraljevskog dvora i jedan od najznacajnijih ninskih biskupa.   Životopis[uredi VE | uredi]

U Ninu je stolovao oko 900.-929. godine, a za vrijeme svog stolovanja poznat je kao glavni zagovornik staroslavenskog jezika i narodnog pisma glagoljice kao i glagoljaškoga bogoslužja. Kada se 925. godine Tomislav proglašava kraljem biskup Grgur Ninski imao je vodecu vrhovnu crkvenu vlast u državi Hrvatskoj. Na crkvenom saboru koji je održan 925. godine u Splitu bori se zajedno s kraljem Tomislavom za bogoslužje na hrvatskom (slavenskom) jeziku i za uporabu glagoljice kao pisma. Tomislav je podržao povijesno pravo salonitanske crkve, na taj nacin izbjegavši raskol. Zakljucke sabora trebao je potvrditi tadašnji papa Ivan X., no te 925. to nije ucinjeno jer su do pape došla razna izvješca i pisma, a papa i dalmatinski biskupi nametnuli su svoje zakljucke neizravnom ucjenom zabranjujuci redenje svecenika koji "rabe slavenski jezik da služi Bogu". [1]

Tako je Grgur Ninski, cija je biskupija osnovana u 9. stoljecu, ostao bez biskupije i metropolije, te je na drugom saboru, koji je održan takoder u Splitu 928. godine, ukinuta Ninska biskupija, a Grguru Ninskom dodijeljena Skradinska biskupija. Na istom saboru crkvena vlast nad cijelom Hrvatskom i Dalmacijom predana je splitskom nadbiskupu. Zabranjeno je zaredenje svecenika koji su služili mise na starohrvatskom (svima koji nisu znali latinski), a liturgijski je jezik službeno postao latinski. Kako je bilo jako malo svecenika koji su znali latinski, bogoslužja su se nastavila na starohrvatskom uz uporabu glagoljice.

 

NIN

Prvo naselje u Ninu na podrucju otocica razvilo je ilirsko pleme Liburni u 9. st. pr. n. e. nakon nemira izazvanih panonsko - balkanskim seobama. Vremenski je to kraj broncanog i pocetak željeznog doba. Još starije naselje pronadeno je oko 300 metara južnije na podrucju današnje solane a datira se mlade kameno doba. Nin se prvi put spominje u obliku Hemionoi u djelu Periplus grckog pisca Pseudo Skilaka, a najvjerojatnije je iskrivljeni oblik imena Ainonoi. Kasnije grcki pisci ime Nina navode u obliku Ainona, a rimski u obliku Aenona.
Pocetkom 1. st. pr. n. e. gubi se Liburnski utjecaj a zamjenjuje ga rimski kada se pojavljuje i drugo ime za Nin Enona. Za vrijeme utjecaja Rima Nin je imao svoju statutarnu autonomiju.
Doseljavanjem Slavena i Hrvata na ove prostore Krajem 6. st i pocetkom 7. st Nin postaje njihovo prvo politicko, kulturno i vjersko središte. Za vrijeme hrvatskih narodnih vladara Nin je jedna od njihovih prijestolnica iz koje upravljaju državom, a isto tako i važna ratna i trgovacka luka. 7. lipnja 879. godine knez Branimir od pape Ivana VIII. prima pismo koje je u ono doba bilo priznanje države Hrvatske. 1069. godine Petar Krešimir IV. u Ninu prvi naziva Jadransko more našim morem u darovnici kojom zadarskom samostanu Sv. Krševana daruje otok Maun. 1080. godine za vrijeme kralja Dmitra Zvonimira papinski legat održava crkveni sabor.
Gubitkom državne samostalnosti Nin kao i cijela Hrvatska pada pod madarsku krunu. Za to vrijeme Nin je samostalna gradska komuna što mu potvrduju Andrija II. 1205. godine i Bela IV. 1244. godine. Ludovik I. Anžuvinac 1371. godine održava sabor plemstva i gradanstva hrvatske i Dalmacije i naziva Nin naš glavni i kraljevski grad dalmatinski.