Sevilja (Sevilla- Séville- Siviglia) ??????? 

 

Drapeau

Mestna zastava

Blason

        Grb

 

(Voir situation sur carte : Andalousie)

Toponiml Sevilla
Statut Mestna obcina
Dežela Drapeau d'Espagne
Španija
Avtonomna skupnost Andalousie
Andaluzija
Provinca Séville
Sevilja
Distrikt juridicni Sevilja
Poštna številka 41000 à 41020
Prebivalstvo - sevillano/a, hispalense (es)
- sévillan/e (fr)

 

KORDINANTE

37° 23' 00? Sever
5° 59' 48? wqhodt / 37.383300, -5.996550
Velikost 141,31 km2
Nadmorska višina 7 m
Oddaljenost Sevilja je 541 km oddaljena od Madrida
Prebivalstvo
- total : 704 198 hab.
- gostota : 4952 hab./km2
- leto : 2010
Reka vodni vir Guadalquivir

 

Sveti patron mesta Sv Ferdinand (30 maja)
Zašciteno s strani  l'Unesca Katédrala, Alcázar et Archivo de Indias (1987)

 

Sevilja (Sevilla v španšcini )  Je mesto na jugu Španije, prestolnica  province Sévilje in avtonomne skupnosti Andaluzije[1].

Ima 704 198 prebivalcev po štetju leta 2010 in se nahaja v centru bogate kmetijske dežele, preko katere tece reka Guadalquivir  in je povezana z zelo važnim prometnim vozljem, mesto je središce gospodarske politicne in kulturne pokrajine Andaluzije, ki je eno zelo mocnih mest Španije in tudi celotne južne Evrope.

To je tudi mesto, ki ima imenitno preteklost, v katerem nedrju je ogromno kulturnega  in umetniškega bogastva. Zaradi tega je tudi ena od najvecjih turisticnih destinacij Evrope in okronano z auro dolocenega prestiža. Njeni spomeniki, številni umetniki so bili tu rojeni in tudi ustvarjali, njena zgodovina je junaška, njene prireditve in razstave kakor tudi njena klima so ji dobrinesle do njenega "dobrega imena" - renommeja

Zemljepis  Situacija

Sevilja se nahaja na jugu Španije in sicer na privilegiranem položaju, na široko odprt na vzven opirajoc se na dve važni zemljepisni tnacilnosti, Z ene strani mesto prekriža reka Guadalquivir ploven do prestolnice Andaluzije. Reka ji nudi tako pot na odprto morje kar je razumljivo da je mesto imelo preponderantno vlogo v zgodovini, saj se je vse gradilo na obalah reke. Glavno prometno jedro reka GUADALQUIVIR je omogocila razvoj pomorske trgovine, ki se cuti še sedaj, višek pa je dosegel v casu vzpona Španskega cesarstva  Moramo pa pripomniti da je tok reke po letu 1948 spremenjen zaradi povodnji, in rokav ki precka mesto je sedaj samo kot kanal (deviacija)  

Sevilja v Andaluziji

Na drugi strani pa Seviljo tudi okroža "la vega" (planjava) reke Guadalquivir , la Campiña sevillana. Ta velika planjava je rahko valovita in se jo že izkorišca zaradi njene rodnosti, ki je pa ogromno pomagala k bogastvu dežele in mesta. Nasadi žit, zelenjave, oljk, in seveda tudi živinoreja z vzgajanjem bikov (toros braves predvsem) so se zelo povecali in nadaljujejo tradicijo prehrambene pokrajine

Ta zavidljiva prednost nudi Sevilji lepo pozicijo nasproti sosednjim pokrajinam, ki pa so ze pod vplivom Aljarafe, l Alcor-ja in severne  in juzne sierre Andaluzije

Mesto je zelo dobro uurejeno kar se tice dotoka prometnih žil, je 125 km od  Cadixa,140 km od Kordobe, 219 km od Málage, 250 km od Grenade, 541 km od Madrida et 1046 km od Barcelone

Podnedbje  

     Podnebje  Sévilje

Nahajajoc se na jugu španskega oz iberskega polotoka in nedalec afriškega kontinenta, Sevilja ima zelo poudarjeno sredozemsko klimo , kljub temu pa se tu zaganjajo  še kontinentalni vplivi

Njena lega ki ni prevec oddaljena od morja na planjavah reke Guadalquivir , ji omogoca da ima relativno blago in zmerno vreme tekom celega leta. Srednja letna temperatura je okrog 18.6 °C (mini +12 in maxi + 25°C). Kljub temu pa ima Sevilja poletja zelo dolgo vroca in suha saj se temperatura lahko povzpne do 46.6°C - najnižja pa tudi -5.5°C

Pluviometrija (deževnost) andaluške prestolnice je približno enak kot v mediteranskem podnebju, to je med 500 in 550 mm/letno . Ve se da ima Sevilja kljub temu 61 dni dežja na leto. Padavine so v glavnem med oktobrom in aprilom a v decembru pride celo 9 deževnih dni. Dežja v poletju skoraj ni in je 0 dni dežja v juliju in avgustu

Etimologija, geslo, grb

Ime Sevilla izhaja iz toponima Iber I-Spal (Isfân v kartagenšcini je dal ime rimskemu  Hispania, Isfanija arabsko, Easpana v srednjem veku ) romanizirano v obliko Hispalis , ki je postala Isballiya/isbiliya/Ishbalya/Isbilyia v VIIIe stol.

Mestno geslo Sevilje je NO 8 DO. Osem predstavlja tu pramen volne, madeja v spanscini. Torej geslo se cita takole : No madeja do z kontra-akcijo No me ha dejado - Ni me zapustila Ta formula se nanasa na kralja Alphonza X Pametnega , katerega je pognal iz prestola njegov sin Sancho bodoci Sancho IV v letu 1282, in se je zatekel v Seviljo, edino mesto krone, ki mu je ostalo zvesto nasproti razboritemu sinu Sanchu. Tu je umrl leta 1284 in to geslo je upodobljeno na mestni zastavi

Grb pa predstavlja kralja Ferdinanda III Kastiljanskega  ki je osvojil mesto v letu 1284 , obkrožata pa ga sv Izidor in njegov brat sv Leander, ki sta bila obadva nadškofa Sevilje v VI in VII stoletju

Zgodovina

Predzgodovinsko obdobje

Po neki legendi je bila Sevilja ustanovljena s strani Tartesov okrog VIII stoletja pred J.K. pod imenom Ispal ali Spal (po latinskih virih) Prvo konstantno naselje je bilo ob reki Guadalquivir  na njenem zavoju, danes poznano pod imenom  Cuesta del Rosario Ta kraj je znan tu kjer vecje ladje prenehajo plovbo in reka ni vec plovna.

Mesto je bilo kasneje naseljeno z Fenicani  in Grki.

Sévilja se je znašla v toku tudi Druge punske vojne :   Kartageni so jo zavzeli tekom -216. La bitka pri Ilipi pa je pripomogla Rimljanom da so jo zavzeli  -206.

Mesto je bilo preimenovano v Hispalis in ponovno pozidano. Rimski menjajoci se temperament pa so Rimljani izkoristili in ustanovili v blizini naselbino mesto imenovano Italica, ki je bilo mesto za bivanja , medtem pa je Hispalis skrbel za svoje trgovske fukncije.

Julij César napravi novo obzidje   -49, in jo dvigne -45 na rang colonia romana.   Tako postane zelo imenitno mesto, in dominira celotno  Bétiko.

V casu velikih  invazij, Séviljo zavzamejo Vandali leta  426, zatem Suavi v 441.

Te zadnje preženejo Vizigoti po bitki ob reki Órbigo leta 456.

Srednji vek

Vizigotska Sévilja

Vizigote so pregnali iz Galije Franki leta 507 in zdaj se zacenja trd boj za zavzetje iberskega polotoka  na katerem so Goti že postavili svoje prve temelje v predhodnem stoletju

  Hispalis je prekrscen v Spali, in se nahaja v centru prepirov ki razjedajo kraljestvo: 

  • v letih 549 Spali je prizorišce izvolitve Agila Ier. En rival imenovani Athanagild se mu suprostavi in situacija se obrne na njegovo stran kajti podprla ga je Spali in z cetami cesarja Justinijana njegove cete pa izkoristijo priliko in okupirajo Betiko in Spali ki se protivi podvreci se Vizigotom
  • Léovigild imenuje svojea sina  Herménégilda vojvodo Betike .Herménégild se nastani v Sevilji, in izkoristi verske zdrahe med arianizmom in katolicizmom katerega se je oprijelm in  se okrona za kralja Spalija in se obrne z bitko proti svojemu ocetu  Ta zadnji obseda mesto ki je baza Herménégilda  - sina postavi v težko vojno stanje, in ker se noce odreci katoliški veri ga usmrti . Po teh dogodkih Spali ostane izven politicnih in vojaških dogodkov v kraljestvu.

Mesto se sedaj izpostavi navzven s svojo kulturo, ki postane najbolj svetterl primer le te na Zahodu Evrope  zahvaljujoc se sv Léandru et sv.Izidorju, dvoje najvecjih imentnih nadškofov  Sévilje, katerima se imamo zahvaliti za odprtje ogromne knjiznice

Muslimansko mesto

Samo nekaj mesecev po izkrcavanju muslimanskih cet na iberijskem polotoku aprila 711, Moussa Ibn Noçaïr uspe zasesti Seviljo. Mesto zavzema srciko politicnih aktivnosti pokrajine Al-Andalus še predno se prestolnica iz Sevilje preseli v Kordobo Prvi casi islama v Sevilji so bili napredujoci, saj se je bogastvo širilo in okoliški kraji so bili cedalje bolj kmetijsko obdelani in v mesto so se vrnili JUdje, katere so pregnali in preganjali Vizigoti

Prihod v Kordobo princa Abd al-Rahman Ier, ki ustanovi   omayadski emirat že 756,  se zacenja dolgoletni odpor prebivalstva glede na centralno oblast. Vsaka vstaja proti omayadom bo zadušena  bolj ali manj krvolocno, in sicer tako, da bi cimbolj utrdila svojo oblast

Prva velika gradnja v mestu  je zacetek gradnje Velike šv letih 829 - 830 na mestu, kjer je sedaj cerkev Sv Rešitelja. To obdobje je poznano tudi na neprestane  vdore Vizigotov , ki so  prišli do Sevilje preckajoc reko Guadalquivir Prvi tak vdor leta 844 je bil poguben in katastrofalen. Emir je dal graditi ladjedelnice in gradnjo velike plovne floted, ki bi omogocala odboj napadalcev.   Ceprav je Sevilja zivela v ekonomskem in kulturnem napredku konec 9 stol    pa je pretrpela prepire raznih klanov v mestu, ki so zeleli prevzeti oblast . Zmagovalci te krize  Banui Hadjdjadj , so se zeleli izvlezi izpod gospostva emirjev, sele leta 902  so se jim pokorili .

Z prihodom na prestol Abd al-Rahman III leta 912  je znak povratka Sevilje pod kordobansko oblast. Strogost emirja, ki se je samooklical za Kalifa leta 929 in mu je uspelo utrditi oblast omayadov in je iz mascevanja je dal porusiti mestno seviljsko ozidje. Prvi kamni ki so temelj sedanjega alkazarja so iz 10 stol. Padec kalifata leta 1031 osvobodi tako seviljo kordobskega tutorstva. V tem casu se pojavijo v celotnem  Al Andaluzu  taïfas (mala arabska kraljestva) Seviljsko je najmocnejse in si podredi ze dodatne teritorije Pod vladavino  Abbadidov mesto je na vrhuncu svoje kulturne moci. Na dvoru seviljskih vladarjev je zelo aktivna kulturna umetnostna in literarna dejavnost, prepoznavna po finesi, katere ugled je preckal tudi na drugo stran Guadalquivirja.  

La Giralda, najlepsi mavrski spomenik v Evropi

Zaradi strahu ki so ga predstavljale cete Alfonza VI Kastiljanskega po zavzetju Toleda leta 1085,  Abbad III al-Mutamid se odloci in poklice na pomoc almoravidskega kalifa Jusufa Ibn Tachfin-a da bi preprecil krscansko groznjo. Po veckratnih uspehih Marokanec zasede El Andaluz leta 1090 . Sevilja pade leto pozneje in njen kralj zbezi. Obdobje almoravidov je nam manj poznano , samo se lahko rece, da je pristanisce zmeraj igralo vazno vlogo. Ker se almoravidi niso vkljucili v avtohtono prebivalstvo, leta 1147 pride do vdora in izkrcavanja  Almohadov in Sevilja zacne ziveti drugi zlati vek . Gradnja ene druge velike moseje po  kalifu Abu Yaqub Yusuf en 1172. Njen minaret - imenovan Giralda zgrajen med 1184 in 1198 nam je prica arhitekturne lepote iz tega obdobja. Med drugim je rehabilitiran alkazar in obzidja so zopet postavljena seveda z mocnimi obrambnimi stolpi katerih eden la Torre del Oro. Napredujoca dekompozicija almohadske oblasti po bitki pri Las Navas de Tolosa leta 1212 zacenja oznanjati zaton arabske prisotnosti v Sevilji, katero je zavzel leta 1248 Ferdinand III Kastiljanski po 18 mesecih obleganja tako iz kopnega kakor tudi iz recnega toka.

  Krscanska Sevilja

Po zavzetju mesta s strani sv Ferdinanda  (18 mesecno obleganje) kralji in kleriki hocejo malo prenoviti mersto. Rusenje moseje, ki jo zamenjala katedrala 'hocemo najvecjo v krscanskem svetu) gradnja novih palac, cerkva in samostanov. Kar pa se tice judovstva ni veliko sprememb. Ce je prestolnica kraljevstva Kastilje mesto  Burgos , dvor in kralj so stalno na potovanjih in se jim dopade da zivijo v Sevilji; (kot primerice  Alphonse X Pameten, Peter I Krvolocni). To kraljevo bivanje v  Sevilji je stimuliralo gradbenistvo, obrtnistvo, umetnost in kulturno zivljenje. Zahvaljujoc navodnjavanju, ki so ga uvedli Arabci na podezelju je le to postalo cvetoce.  Mesto razganja zelja po vse boljsem zivljenju in Isabelle I ustanovi ze Trgovsko borzo leta 1503. Mogoce se je pretiravalo v tem casu, da se je govorilo ces mesto ima 400 0OO prebivalcev, no pa naj bo samo 200 000  je treba vedeti da je to ze eno najvecjih mest na svetu v tem casu. j

Sevilja in Zlati vek

Sévilla v XVIe stol, platno od  Alonso Sánchez Coello

Kar se podrazumeva "zlati vek" se misli za casa kraljevanja Karla V Habsburskega do Filipa IV. Kar se tice mesta Sevilje imamo kar prercej kontrastov: struga reke Guadalquivir se pocasi polni z peskom in pristanisce izgublja pomen napram onemu v Cadix-u. Odhod muslimanov in judov pregnanih s strani katoliskih kraljev? Pozitivno pa je ustanovitev univerze leta 1504  Potem dela ki so jih narocili kralji, odlicna slikarska sola kjer zasledimo tri generacije  Roela in Pacheco sta prvi, zatem Herrera Stari in Zurbaran na drugem mesto ter Murillo na tretjem. Velasquez je rojen v Sevilli Ta slikarska sola ima zelo velik pomen , kajti samostani so bili glavni narocniki, kajti le ti so vlekli denar iz donacij in dobickov iz lastnistva zemljiskih posestev

Zaton v  XVIIIe stoletju

Zaton v 18 stoletju je kar precej relativen. Smatra se da je >Cadix, kamor je bil prenesen sedez kolonialne trgovine kakor tudi Casa de Contratacion (trgovska zbornica) sta bile v stalni konkurenci z Seviljo, in barocne stavbe c Cadixu nam o tem tudi pricajo.  Sevilja ni bila popolnoma zapuscena in je dobila v tem casu tobacno manufakturo ki jo je zgradil arhitekt Sebastion Van der Borcht in je ze v term casu zaposlovala 5000 delavk. Tabak se je dovazal iz Amerike, ki je bila v tem casu odkrita. Kralj Karel 3 pa je zgradil eno tovarno vojnih topov - kanonov ki pa so bili izdelano po eni moderni tehnologiji. V Sevilji so bile tudi tkalnice volne in svile in ena zelo velika proizvodnja porcelana. Prepricani smo da je prebivalstvo Sevilje v 18 stol stelo prerko 100 000 ljudi, kar je ze zelo veliko. Sevilja je lahko ponosna da je to bilo mesto znanstvenih zdruzb, bibliotek in enciklopediskega znanja.

Sevilja v XX in XXI stoletju

Ibersko-ameriska razstava 1929 leta se je leta in leta odrinjala, predvsem zaradi prve svetovne vojne, ki je zaznamovalo Seviljo vstop v 20 stol.

Mesto pa je gostilo leta 1992  Svetovno razstavo  to leto pa je zelo pomembno za Spanijo in sicer Madrid je evropska prestolnica kulture in Barcelona gosti Olimpijske igre.

Prebivalstvo

Mestna obcina Sevilja je center pokrajine ki se razsprostira na 1460 km2 in steje 1 182 480 prebivalcev in je po naseljenosti na 4 mestu v Spaniji, za Madridom Barcelono in Valencijo.  

Transport

Prestolnica Andaluzije je zelo dobro povezana z prometnimi tokovi najsi bo zracno, zeleznisko z iberskim polotokom kakor tudi z ostalo Evropo. ’Expo ’92 je igralo zelo vazno vlogo za napredek prometne infrastrukture predsednik vlade Felipe González, ki je tudi sam seviljan po poreklu je politicno podprl da se je >Sevilja odprla svetu. Lokalna vlada in mesto sta uspela postaviti zelo dobre prometne povezave z avtobusi in prva tramvajska linija je zacela obratovati 2007 leta med Plaza Nueva in Prado de San Sebastian Prva linija podzemeljske zeleznice pa je bila inaugurirana 2 aprila 2009

Zracni transport

Sevilja ima svoje letalisce kakih 10 km iz centra mesta to je Aéroport de Sevilla San Pablo. Popolnoma prenovljeno za casa svetovne expozicije leta 1992 ima sedaj povezavo z  vecino letalisc na iberijskem polotoku. Kljub temu da je v senci letalisca Malaga San Pablo je imel leta 2005 cez 3 870 600 potnikov, od tega 22,30 ki so prileteli direktno iz inozemstva.

Zelezniski transport

  Zel postaja Santa Justa

v pripravah za Expo 92 Sevilja dobil prvo zeleznisko linijo v veliko hitrostjo  (Alta Velocidade Espanola ) AVE 'ki gre iz Madrida Atoche preko Kordobe. Zelo moderna postaja Sveta Justa je bila zgrajena da lahko sprejme te nove vlake velikih hitrosti AVE in otvoritev je napravil sam kralj malo pred odprtjem svetovne razstave. Na to postajo pripelje dnevno 30 vlakov z veliko hitrostjo. Ti vlaki so prepeljali leta 2006 ze 1 423 498 potnikov. Konfiguracija spanskih zeleznic pa trenutno se ne dovoljuje da bi bila Sevilja povezana z velikimi spanskimi mesti z linijami AVE  Trenutno je mozna samo z Barcelono in Valencijo direktna hitra povezava . Treba pa je omeniti da sta RENFE in lokalna andaluzijska vlada organizirala odlicen regionani promet in povezave med podezeljem in prestolnico Seviljo. Ta promet pa se imenuje Cercanías 

Cestne povezave

Sevilja ima odlicne avtocestne povezave bilo to brezplacne ali pa z naplacilom do vecine velikih spanskih mest in za inozemstvo kot jhe to n pr proti Portugalski

Prevoz z avtobusi je zelo dobro organiziran saj ima Spanija in tudi Andaluzija povezave z avtobusi v celo Evropo. Sevilja ima dve avtobusni postaji (Estación del Prado de San Sebastián, Estación de la Plaza de Armas) od koder gredp avtobusi po celi Andaluziji in proti Portugalski