Kordoba       po arabsko????? Kurtoba
 
Vue générale de Cordoue : le Guadalquivir,le Pont romain et l'ancienne Grande mosquée

Splošni pogled na Kordobo : Guadalquivir,
Rimski most in stara Velika
mošeja     

Blason de Cordoue

Drapeau de Cordoue

Carte

Lokalni naziv

Córdoba

Statut

Obcina

Drzava

Drapeau : Espagne Spanija

Avtonomna skupnost

Andalousie Andaluzija

Provinca

Province de Cordoue Provinca Kordoba

Sodni okraj

Kordoba

Reke - vode

Guadalquivir

 

Velikost

1 225 24 km2

Srednja nadm višina

120 m

Oddaljenost

Kordoba je oddaljena  400 km od Madrida.

Prebivalstvo
 - skupaj :
 - gostota naseljenosti :
 - année :


325 453 hab.
257,21 hab./km2
2008

Reke - vode

Guadalquivir

Svetnik zašcitnik

Sveti Rafael (24 oktobra)

Zašciteni spomeniki s strani  l'Unesca

- Velika Mošeja  (od 1984)
- Staro mestno jedro  (od 1994)  

Kordoba (po špansko : Córdoba, po arabsko  : ????? Kurtoba) je mesto ki se nahaja v južni Španiji - pokrajini Andaluziji. Kordoba je prestolnica istoimenske province Mesto je grajeno na obeh obrežjih reke Guadalquivir . Šteje  321 000 prebivalcev  Zgodovinski center mesta je zašciten s strani Uneska kot svetovna dedišcina od leta 1984

Vsebina

ZGODOVINA

Obdobje Rimljanov

Kordoba je eno ibersko naselje katerega je podjarmil Rimljan Claudijus Marcellus leta 169 pred Kristusom; Mesto je bilo prestolnica province imenovane Hispania Baetica; Razlicni spomeniki iz casa rimskega obdobja so še danes vidni v tem mestu.

V tretjem ali cetrtem stoletju, Kordoba postane škofijski sedež . Prvi kordobski škof je bil verjetno Ossius kateri je prisostvoval prvemu nicejskemu koncilu leta 325 bil pa je tudi  svetovalec  cesarja Konstantina

Obdobje wizigotov

Ko se je zrušilo Zahodno rimsko cesarstvo v V.stoletju , je  mesto prišlo pod upravo Vandalov, pozneje Wizigotov in sicer do leta 711, razen krajšega obdobja ko je bilo bod bizantinsko upravo to je od 544 do 571

Obdobje muslimanov

Muslimani so zavzeli mesto Kordobo leta 711 in tako postane glavni administrativni in politicni center muslimanske Španije. Od leta 756 postane presolnica Kordobskega emirata, ki ga je ustanovil omeyadski princ Abd al Rahman I , zatem po letu 929 postane en neodvisen kalifat in potem ko je emir Abd al Rahman III prekinil vse zveze z Abbassidi v Bagdadu in se sam oklical za kalifa.. Vladavina Abd al Rahmana III (912-961)    in njegovega sina  al Hakan II (961 - 976) in za casa vizirjevanja ( vizir-prvi minister) al Mansur ibn Abi Amir (981-1002) so za Kordobo zgodovinsko najbolj  slavna leta , kljub temu da so jo kalifi zaceli zapušcati v profit njihove nove prestolnice Madinat al Zahra od leta 936 naprej

Celo deseto stoletje je Kordoba tekmovala  z Bagdadom in to po velikosti, prebivalstvu in predvsem pa po lepoti. Na njenem vrhuncu to je okrog leta TISOC, je Kordoba najbolj naseljeno mesto na zahodu in domneva se  da je štela med 250 tisoci in pol miljona prebivalcev. Mesto je štelo v tem casu preko tisoc mošej in šesto javnih kopališc "hamam""ov

Mesto se je širilo predvsem na vzhod proti koncu 10 stol. Kordoba je bila ena zelo kompleksna mestna sestavljenka. Mesto Kordoba v njenem pomenu "mesto" - "medina", katero so Arabci imenovali "QURTUBA", je bila obdana z obzidjem, a izven obzidja so se razvijala predmestne cetrti, ki pa niso bile obzidane, te cetrti so se imenovale djanid ali rabat . Medina je bila edini del mesta, ki je bilo varovano z obzidjem. Od 785 do 987 muslimani so gradili VELIKO MOŠEJO, ki ostaja eden glavnih spomenikov v mestu. Zemljepisec al-Idrisi ki je pisal dvesto let pozneje , nam pove da je bila medina deljena na pet mestec, vsako posebej obzidano . Kalifova palaca pa je bila mesto v mestu in je predstavljala eno od teh petih mest. Tu je bilo tudi Židovsko naselje . Na vzhodu od Velike mošeje pa so se raztezale tržnice imenovane "Souk"

Na vzhodu medine se je nahajal en djanib po špansko axarquia, (beseda arabskega korena) "ech-charquiya" kar pomeni,  na orientalski strani. To predmestje je bilo zelo razvito, sestavljeno iz vec predelov, katerega eden se je imenoval mozarab (kršcani in Judje so bili zelo razširjeni v Kordobi, kljub temu da je mesto bilo najbolj islamizirano v casu kalifata v Andaluziji) Na zahodu se je razširjevala zahodna cetrt , ki pa je bila mnogo manj naseljena kakor vzhodna. Na jugu mesta koncno na drugi strani reke pa se je razvila "SECUNDA AR RABAD - drugo predmestje . Obrtnistvo je bilo zelo razsirjeno v Kordobi, predvsem usnje saj je zelo poznano pod imeno "kordovansko usnje" Tudi francoska beseda CORDONIER prihaja iz Kordobe = cevljar ali sustar. Ena velikih industrij v Kordobi pa je bilo izdelovanje papirja in pisanja knjig . KORDOBA je brez dvoma v njenem casu bila najbolj kultivirano mesto na svetu   Za ta napredek se je zavzel predvsem kalif al-Hakam II, ki je ustanovil eno najvecjih knjižnic v  tem casu. Cele trume zbiralcev in kolekcionarjev , prepisovalcev knjig razširjenih po celotnem muslimanskem ozemlju se je zgrnilo v Kordobi v eno fabulozno kolekcijo spisov, knjig, ki se je brez problema  kosala z kolekcijami abbassidskih kalifov. Govori se da je knjižnica imela v predalih preko 400.000 primerkov knjig in listin. V Kordobi je bivala ena cela "vojska" skribov (pisarjev) in knjigovezcev  in je tako  bedela nad tem kulturnim zakladom.

Velika Mošeja v Kordobi

Leta 858 vpenjajoc se po toku reke  Guadalquivir vikingški šef Hastig oropa Kordobo

Tekom let od 1009  do 1031, kalifat se sesuje in podeli na kakšnih ducat malih Državic - imenovanih TAIFAS; Kordoba ostaja prestolnica ene teh državic, ki pa pade leta 1069 v past emirja iz Seville. Zasedli so jo Almoravidi leta 1086, zatem Almohadi leta 1149, mesto ni vec prestolnica iz pocasi jenja njen napredek

Pod špansko krono

Mošeja danes nadgrajena z katedralo

Kordoba je bila pod muslimansko oblastjo do leta 1236 , to je leto, ko je bilo mesto zavzeto s strani kralja Ferdinanda III Kastiljanskega. Mesto polahko tone v zaton, kajti od sedaj naprej je dvorazredno mesto kastiljanske Andaluzije, katerega pa je presegla Sevilja. Demografsko se povecuje šele od 20 stoletja naprej.

Muslimane se je toleriralo še nekaj desetletij pod kastiljansko oblastjo, toda Velika Mošeja je bila takoj spremenjena v cerkev. 1523 leta se je zgradila ena katedrala, danes imenovana "Capilla mayor" ( literalno velika kapela) napravljena pa je na dvorišcu stare mošeje. Mošeja je posedovala 1013 stebrov do katoliškega prevzema, Danes jih je se 856 Notranjost katedrale je bila koncana za casa kraljevanja Karla V Habsburskega

V letu 1808 tokom napoleonskih vojn je mesto popolnoma uniceno s strani francoskih cet .

Dedišcina

Zgodovinski center Kordobe

Vue aérienne du centre historique avec la grande mosquée au premier plan.

Pogled iz zraka na zgodovinski center z veliko mosejo v ospredju

Kordinante

37° 52' 45? Sever
       4° 46' 47? Zahod/ ,

Dezela

Drapeau : Espagne Spanija

Subdivision

Andalousie Andaluzija

Tip

Kulturni

 

Mesto in rimski most

  Patio kordovanski

      Mala ulica cvetja 

 

Verska dedišcina

  • Bivša Velika mošeja Omayadov, danes škofijska katedrala
  • Shodnica iz 14 stol, ena od treh španskih so iz Srednjega veka.
  • Cerkve - fernandinske in alfonsinske  13 stol
    • Cerkev Sv Marine
  • Moški in ženski samostani (nekateri opušceni)

Civilna in vojaška dedišcina

  • Alkazar kršcanskih kraljev  (XIV stol)
  • Palaca Viana z cvetocimi patiosi (dvorišci (XVIe stol)
  • Résidence in gosposke palace
  • Stolp Kalahora  14 stol
  • Stolp  Malmuerta (XVe stol)
  • Vrata pri mostu 16 stol
  • Stari trg
  • Obzidje in stolpi muslimanske in kršcanske dobe

Arheološka dedišcina

  • Rimski arheološki ostanki (templji, mausolej)
  • Muslimanski arheološki ostanki  (minareti ocuvani v cerkvah, arabska kopališca,...)
  • arheološko najdisce  Madinat al-Zahra (Xe siècle)
  • Rimski most
  • Munyat al-Rummaniya

Urbana dedišcina iz Srednjega veka

  • Judovska cetrt
  • Cetrt de la Magdalena
  • Cetrt sv Lovrenca z njegovo cerkvijo

Parki in vrtovi

  • Vrt zmage    Jardins du Duc de Rivas Vrt vojvode pl Rivasa    Vrt kmetovalcev
  • Vrtovi grofa  de Vallellano       Vrtovi Janez Carla I   Park grofovski Križ
  • Pod Albolafio  Balkoni na Guadalquivirju
  • Obmestni park "Los Villares"
  • Park "Glejte rože"
  • Vrtovi Alkazarja

Poznane osebe

Bratimljenja, pakti prijateljstva  id dogovori o sodelovanju

BratimljenjaMesto Cordoba je pobratiljeni

Pakt prijateljstva

Mesto je podpisalo listino - pakt o prijateljstvu z [4]

Dogovor o sodelovanju 

Kordovanski most