Kranjska čebela (Apis mellifera Carnica) v Sloveniji

Janez GREGORI

Janez POKLUKAR

Janez MIHELIČ

 2.3 Zgodovinski pregled razvoja in priznanja kranjske čebele

Rothschütz je bil prvi izvoznik kranjske čebele in kmalu so mu sledili mnogi drugi. Med njimi je bil prav gotovo največji in najbolj prodoren Mihael Ambrožič (18461904) iz Mojstrane, ki je trgovino s kranjskimi čebelami zastavil zelo širokopotezno. Izvažal jih je praktično po vsem svetu, eno pošiljko je poslal celo na Daljni vzhod Rusije v Vladivostok. Od leta 1872 do 1904 je razposlal blizu 40.000 panjev čebel, po nekaterih podatkih pa celo 74.343 kranjičev in matic.

3 - Trgovski čebelnjak Jana Strgarja v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici

 

Jan Strgar (1881  1955) iz Bitenj je kasneje postal naš glavni vzrejevalec in trgovec s kranjskimi čebelami. Poleg teh je bilo še mnogo drugih čebelarjev trgovcev, leta 1906. jih je bilo samo na Kranjskem  21. V obdobju od leta 1858 do konca prve svetovne vojne je dokumentiran izvoz za najmanj 170.000 čebeljih rojev, po nekaterih ocenah pa je število preseglo vrednost 500.000. 

 

Photo

4 - Zabojček za pošiljanje čebeljih rojev (muzej Radovljica)

 

Za promocijo kranjske čebele je bilo pomembno tudi glasilo Slovenska čebela, ki je začelo izhajati leta 1873. Vzporedno je izhajalo tudi glasilo v nemščini, Die Krainische Biene, ki ga je urejal sam Rothschütz. Pomembno poslanstvo opravlja tudi mesečnik Slovenski čebelar, ki je v jubilejnem letu kongresa Apimondije v Ljubljani zakorakal že v 106. leto svojega izhajanja. Iz obsežnega našega novejšega slovstva posvečenega kranjski čebeli naj izdvojimo dve knjigi: Josipa Verbiča Vzrejajmo najboljše čebele, 1947, ter Jožeta Riharja Vzrejajmo boljše čebele, 1972.  

 

5 - Nekaj muzejskih primerkov matičnic (Čebelarski muzej Radovljica)

 

 Od sredine 19. stoletja je bilo zelo donosno čebelariti na roje. Poleg medu je čebelar takrat lepo zaslužil tudi z roji. Poudariti moramo, da so takrat pospeševali rojivost čebel, saj so želeli dobiti čim več družin, ki so jih nato odpeljali na glavno pašo, na ajdo, ki zacveti šele avgusta.

Po prvi svetovni vojni je trgovina s čebelami skoraj izginila. Uvedba novih večjih listovnih panjev je omogočila večje pridelke medu od čebelarjenja v kranjičih. Naenkrat je postalo rojenje nezaželena lastnost. Sledilo je več poskusov čebelarjev, da bi se organizira­li in po šte­vil­nih tu­jih zgle­dih vo­di­li od­bi­ro če­bel v ok­vi­ru če­be­lar­ske zve­ze. Pri tem je še po­seb­no iz­sto­pal ve­li­ki če­be­lar An­ton Žni­dar­šič. Dru­ga sve­tov­na voj­na je us­ta­vi­la v za­čet­ku obe­tav­na pri­za­de­va­nja. Po dru­gi sve­tov­ni voj­ni pa so ne­ka­te­ri ve­li­ko­po­tez­ni pro­jek­ti s če­be­lar­skim de­nar­jem kla­vr­no pro­pad­li, po­skus ko­lek­ti­vi­za­ci­je ni bil us­pe­šen, tu­di po­skus enot­ne od­bi­re kranj­ske če­be­le v ok­vi­ru če­be­lar­ske or­ga­ni­za­ci­je se ni ob­ne­sel kljub več­krat­ne­mu za­čet­ku.

KAZALO ali nadaljujte na Opis kranjske čebele