Kranjska čebela (Apis mellifera Carnica) v Sloveniji

Janez GREGORI

Janez POKLUKAR

Janez MIHELIČ

 

2.2 Zgodovinski pregled razvoja in priznanja kranjske čebele

 

Prvi je v tujino ponesel vest o posebni čebeli na Kranjskem baron Emil Rothschütz (1836-1909; tudi imeni Ravenegg in Rožič) iz Podsmreke pri Višnji Gori. Leta 1857. je v reviji Bienenzeitung iz Eichstedta priobčil članek "Aus Unterkrain", "Z Dolenjske", kjer govori o tamkajšnji čebeli in jo imenuje "krainische" torej "kranjska". Vest je sprožila tudi nasprotovanja: baron Berlepsch, takratna nesporna nemška čebelarska avtoriteta in eden od izdajateljev omenjene revije, je s svojim odklonilnim stališčem do kranjske čebele in neutemeljenimi napadi nanjo (verjetno je sploh ni poznal) sprožil veliko zanimanje za na novo odkrito čebelo. Čebelerji po Evropi so se začeli živo zanimati za to čebelo.  

Po prvih ugodnih izkušnjah so Rothschütza dobesedno zasuli z naročili. S poslanimi čebelami so bili več kot zadovoljni. Približno leta 1863. leta je župnik Morbitzer z Moravske na osnovi lastnih izkušenj opozoril  moravsko čebelarsko društvo na čebelo s Kranjske. Dr. Ziwanski iz Brna je priporočal ustanovitev trgovskega čebelarskega središča v Podsmreki pri Višnji Gori, kar se je kmalu tudi zgodilo. Že v prvih treh letih svojega obstoja je razposlalo po vsem svetu vsaj 3000 družin in matic. Društvo je skupaj razposlalo več kot 100.000 panjev s čebelami. Osnova za tako uspešno trgovanje je bil preprost kmečki panj, kasneje poimenovan kranjič. Kranjič je bil  primeren za zlaganje v skladovnice in za prevažanje.  

2 - Kranjiča s poslikanima panjskima končnicama

Za čebele s Kranjskega so se začeli zanimati tudi tuji strokovnjaki za sistematiko čebel. Tako je Pollmann leta 1879 izdal knjižico "Vrednost različnih čebeljih pasem in njihovih varietet, določena po presoji uglednih čebelarjev" (Wert der verschiedenen Bienenrasen und deren Varietäten, bestimt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter). V njej med drugimi obravnava tudi kranjsko čebelo in jo prvič imenuje z znanstvenim imenom Apis mellifica carnica in z nemškim Die krainische Biene in Die krainer Biene. Pri njeni predstavitvi navaja različne sodobne čebelarske strokovnjake in njihovo mnenje o njej. Le-to je skoraj brez izjeme pohvalno. Sam ugotavlja, da najlepše kranjice dobavlja baron von Rothschütz.

KAZALO ali nadaljujte    Zgodovinski pregled razvoja in priznanja kranjske čebele 3