Kranjska čebela (Apis mellifera Carnica) v Sloveniji

Janez GREGORI

Janez POKLUKAR

Janez MIHELIC

2.1 Zgodovinski pregled razvoja in priznanja kranjske čebele

Življenje Slovencev je tesno povezano s čebelami in čebelarjenjem. Naši predniki so zelo uspešno čebelarili s kranjsko čebelo. Z njo so se pečali predvsem duhovščina, pa učitelji in kmečki ljudje; k gospodarskemu poslopju in vrtu je vedno sodil tudi manjši čebelnjak. O zakoreninjenosti te dejavnosti pri naših ljudeh pričajo starejši pisci, med prvimi je bil J. V. Valvasor (1641-1693).  O čebelah in čebelarjenju je pisal v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain), 1689. Idrijski naravoslovec J. A. Scopoli (1723-1788) je napisal Razpravo o čebelah (Dissertatio de apibus), v 4. letniku Annus historico - naturalis, Leipzig, 1769-1772.  

Med čebelarji pa so bili posamezniki, ki so se še posebno trudili za napredek svoje dejavnosti. Pravi mecen in velečebelar v 18. stol. je bil Peter Pavel Glavar (1721-1784), ki je za napredek čebelarstva žrtvoval veliko osebnih naporov in denarja. Leta 1768 je dunajska vlada poslala vsem kmetijskim družbam v presojo Predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah. Glavar je na Predlog obširno odgovoril in v svojem Odgovoru prvi med Slovenci prikazal način čebelarjenja in čebelarske razmere pri nas. Predlagal je ustanovitev čebelarskih šol, izdajo ustreznih predpisov za napredek čebelarstva in pozval k pisanju prepotrebnih učbenikov v domačem jeziku. Vendar pa je samo P. P. Glavar v letih 1776 do 1778 napisal učbenik v slovenskem jeziku.

V času Petra Pavla Glavarja je živel čebelar, katerega vpliv je segel tudi daleč čez meje Kranjske. To je bil v Breznici na Gorenjskem rojeni Anton Janša (1734-1773), ki je na ukaz cesarice Marije Terezije postal prvi učitelj čebelarstva na avstrijskem dvoru. Kljub temu, da je umrl star komaj 39 let, je s svojim učenjem in znanjem pustil globoko sled. Napisal je Razpravo o rojenju čebel (Abhandlung vom Schwärmen der Bienen, 1771) ter zapustil rokopis Popolni nauk o čebelarstvu (Vollständige Lehre von der Bienenzucht), ki je izšel šele po njegovi smrti leta 1775.   

Cvetoče čebelarstvo na ozemlju današnje Slovenije in zgled slavnih prednikov sta vzpodbujala vse več čebelarjev, da so prijeli za pero. V tem sestavku se omejujemo samo na dela in osebe, ki so igrale odločilno vlogo pri uveljavljanju kranjske čebele, tako doma kot v svetu.

KAZALO ali nadaljujte    Zgodovinski pregled razvoja in priznanja kranjske čebele 2