Kranjska čebela (Apis mellifera Carnica) v Sloveniji

Janez GREGORI

Janez POKLUKAR

Janez MIHELIČ

4.4 Rejski program za kranjsko čebelo  

Sodelavec pooblaščene rejske organizacije kontrolira vsako matica v testiranju trikrat:

- pet mesecev po dodajanju matic v proizvodne čebelje družine s ciljem ugotoviti uspešnost sprejema (namen: dobiti informacijo o kakovosti vzrejnega procesa v vzrejališčih ter pobiranje vzorcev živih čebel za morfološke in zdravstvene analize)

- devet mesecev po dodajanju matic v proizvodne družine s ciljem ugotoviti uspešnost prezimljanja (namen: oceniti odpornost skupin na varozo)

 

- šestnajst mesecev po dodajanju matic s ciljem ugotoviti proizvodne lastnosti skupin matic (namen: odbrati najboljšo izvorno matico, v kolikor je še živa, oz. odbrati njeno najboljšo hčerko za potrebe vzreje v naslednjem letu).

Vsaka od ocenjenih matic v proizvodnem testiranju mora uspešno preživeti naslednje odločitvene faze selekcijskega postopka:

V prvih dveh odločitvenih korakih običajno izločimo okrog 25 % dodanih matic. Na osnovi ocene mirnosti smo doslej izločili okrog 10 % dodanih matic. Izločanje na osnovi pojava rojilnega razpoloženja je med leti močno različno, v povprečju tako izločimo 20 % dodanih matic. V praksi “preživi” do končne ocene plemenske vrednosti okrog 45 % matic dodanih v testiranje.

Matice testiramo v proizvodnem testu od leta 1992 dalje. V skupaj 4.355 meritvah proizvodnosti čebeljih družin se je skupno dolgoletno povprečje že približalo 20 kg pridelanega medu na čebelji panj. Razveseljivo je dejstvo, da se količine pridelanega medu na panj stalno povečujejo, v povprečju za 0,41 kg na čebelji panj letno.

LSMEAN ocene pridelanega medu v kg v proizvodnem testu 4.355 matic od leta 1993 do 2001.

KAZALO ali nadaljujte na DODAJANJE MATIC