Kranjska čebela (Apis mellifera Carnica) v Sloveniji

Janez GREGORI

Janez POKLUKAR

Janez MIHELIČ

4.1Rejski program za kranjsko čebelo

  

Današnje iz­va­ja­nje se­lek­cij­ske­ga pro­gra­ma v čebelarstvu v Slo­ve­ni­ji olajšujejo na­sled­nji de­jav­ni­ki:

·        imamo avtohtono kranjsko čebelo, v njej ni zaslediti vplivov drugih čebeljih pasem, razen vpliva italijanske čebele na zahodu Slovenije

·        kranj­ska če­be­la je pred vpli­vi so­sed­nje ita­li­jan­ske če­be­le zaš­či­te­na na se­ve­ro­za­ho­du z Al­pa­mi, na ju­go­za­ho­du z bur­jo;         

·        Slovenija na se­ve­ru in se­ve­rovz­ho­du me­ji na av­strij­ski zvez­ni de­že­li Ko­roš­ko in Šta­jer­sko, kjer je za­kon­sko pred­pi­sa­na re­ja kranj­ske če­be­le, na mej­nih ob­moč­jih s so­sed­njo Hr­vaš­ko in Ma­džar­sko pa pre­vla­du­je kranj­ska če­be­la;         

·        tra­di­ci­ja zre­je kranj­ske če­be­le je ze­lo bo­ga­ta, če­be­lar­ji so pri­mer­no us­po­sob­lje­ni;

Zakon o živinoreji (Uradni list RS 18/2002) določa v 61. členu vsem registriranim zrejališčem  čebeljih matic poseben status v primerjavi z ostalimi čebelnjaki. Ti se v skladu z 62. členom vodijo v posebni evidenci pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V 68. členu je kranjska čebela prišteta v seznam avtohtonih pasem domačih živali v Sloveniji. V 70. členu je nedvomno navedeno, da zaradi varovanja obstoja avtohtone kranjske čebele na območju Republike Slovenije nista dovoljeni reja in promet s plemenskim materialom drugih pasem čebel. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dolžan, da v predpisanem roku po sprejemu zakona določi natančnejše pogoje glede reje, paše, premikov in prometa s čebelami in drugim čebeljim plemenskim materialom kranjske čebele.

pHOTO Matica kranjske čebele na satu

KAZALO ali nadaljujte na Rejski program za kranjsko čebelo 2