Kranjska čebela (Apis mellifera Carnica) v Sloveniji

Janez GREGORI

Janez POKLUKAR

Janez MIHELIČ

 

1. Medonosna čebela

Med predstavniki čebel rodu Apis  so najbolj razširjene predvsem štiri vrste, ki jih najdemo od Evrope od Indije in naprej proti jugovzhodni Aziji. Največja med njimi je orjaška čebela (Apis dorsata), ki na prostem, predvsem v skalnih previsih, zgradi po en orjaški sat. Najmanjša predstavnica je pritlikava čebela (A. florea), ki prav tako dela gnezda na prostem. Nekoliko večja je indijska čebela (A. indica = A. cerana), s katero ponekod čebelarijo. Afrika in velik del Evrope je domovina medonosne čebele (A. mellifera). Danes jo poznamo v 25 podvrstah v Evropi, Aziji in Afriki.  

  1 - Čebele so za Slovence več kot zgolj ekonomsko pomembna kategorija. So način življenja, so del kulturne dediščine vseh Slovencev.

V  Evropi prevladuje 5 podvrst medonosnih čebel: (1) italijanska čebela (A. mellifera ligustica, Spinola 1806) , ki je bila prvotno razširjena predvsem na Apeninskem polotoku, (2) kavkaška čebela (A. m. caucasica, Gorbachew 1916), na območju Kavkaza, (3) temna čebela (A. m. mellifera, Linnaeus 1758), je bila prvotno razširjena v delu srednje, v zahodni in severni Evropi, (4) makedonska čebela (A.m.macedonica, Ruttner 1988) ter (5) kranjska čebela ali kranjska sivka (A. m. carnica, Pollmann 1879), s prvotno razširjenostjo na ozemlju Slovenije in sosednje Koroške, vzhodno do Romunije in Bolgarije. Njeni hitinasti obročki na zadku so temni, s svetlo sivimi do rumenkastimi dlačicami. Med evropskimi pasmami je najbolj siva (od tod ime sivka). V svetovnem merilu sta gospodarsko najpomembnejši kranjska in italijanska čebela

 

KAZALO ali nadaljujte    Zgodovinski pregled razvoja in priznanja kranjske čebele